Med zemeljskimi bitji ima človek posebno dostojanstvo. Katekizem pravi, da je človek edino bitje na zemlji, ki ga je Bog hotel zaradi njega samega, in da je poklican v občestvo z Božjim življenjem.
Biti Božja podoba pomeni biti sposoben spoznanja, svobode in ljubezni — se pravi odnosa z Bogom in z drugimi. Človek je zato oseba, »nekdo«, ki more Bogu svobodno odgovoriti z vero in ljubeznijo. V tem smislu ima med zemeljskimi bitji edinstveno mesto.
Iz tega izvira dostojanstvo vsakega človeka. Ne izvira iz zdravja, koristnosti, ugleda ali sposobnosti. Človekovo dostojanstvo ostaja enako od začetka življenja do njegovega naravnega konca, v zdravju in bolezni, uspehu in neuspehu. Spoštovanje dostojanstva človeške osebe je eno temeljnih izhodišč družbenega nauka Cerkve.
Človek je enota telesa in duše, ne duh, ujet v telo. Katekizem uči, da je duhovna duša neposredno ustvarjena od Boga in je nesmrtna. Ob poslednjem vstajenju bo znova združena s telesom. Telo zato ni nekaj manjvrednega ali ovira duhovnosti, ampak pripada človeku kot celoti.
Bog je človeka ustvaril kot moškega in žensko, enaka po dostojanstvu in različna. Ustvarjena sta drug za drugega in poklicana k občestvu oseb. Človek ni ustvarjen za osamljenost, ampak za odnos, ljubezen in darovanje.
»Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril.« (1 Mz 1,27)