Bog je hotel raznovrstnost svojih ustvarjenih bitij in njihovo lastno dobrost, njihovo medsebojno odvisnost in njihov red. Vse snovno stvarstvo je Bog namenil blagru človeškega rodu. človek - in prek njega vse stvarstvo - pa je namenjen božji slavi.
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 6. odstavek: Človek
Spoštovati v stvarstvo zapisane zakonitosti in odnose, ki izhajajo iz narave stvari, je načelo modrosti in temelj nravnosti.
6. odstavek: Človek
"Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po božji podobi ga je ustvaril, moža in ženo ju je ustvaril" (1 Mz 1,27). človek zavzema edinstveno mesto v stvarstvu: je "po božji podobi" (I); v svoji lastni naravi združuje duhovni in snovni svet (II); ustvarjen je kot "mož in žena" (III); Bog ga je postavil v svoje prijateljstvo (IV).
I. Po Božji podobi
Od vseh vidnih stvari je samo človek "sposoben spoznavati in ljubiti svojega Stvarnika" (CS 12,3); je "edina stvar, katero je Bog hotel zaradi nje same" (CS 24,3); samo on je poklican, da bi bil po spoznanju in ljubezni deležen božjega življenja. Za ta namen (cilj) je bil ustvarjen, in to je temeljni razlog za njegovo dostojanstvo:
Kateri razlog Te je nagnil, da si postavil človeka v tako veliko dostojanstvo? Neprecenljiva ljubezen, s katero si v samem sebi gledal svojo stvar in si se vanjo zaljubil; kajti iz ljubezni si jo ustvaril in iz ljubezni si ji dal takšno bit, ki je sposobna uživati Tvojo večno dobroto (sv. Katarina Sienska, dial. 4,13).
Ker je ustvarjen po božji podobi, ima posamezen človek dostojanstvo osebe: ni samo nekaj, marveč nekdo. Sposoben je spoznati samega sebe, se imeti v posesti in se svobodno darovati ter vstopiti v občestvo z drugimi osebami; in poklican je po milosti k zavezi s svojim Stvarnikom, in more mu dati odgovor vere in ljubezni, katerega nihče drug ne more dati namesto njega.