O župniji
Življenje in zgodovina župnije
Župnija Košana je katoliška župnija s sedežem v Dolnji Košani, v Košanski dolini na Primorskem. Spada v dekanijo Postojna in škofijo Koper. Župnijska cerkev je posvečena svetemu Štefanu I., papežu in mučencu.
Župnija ima zelo stare korenine. Razvila se je iz pražupnije, ki je obstajala že vsaj v 10. stoletju, v pisnih virih pa je prvič omenjena leta 1247. Njeno območje je bilo nekoč precej obsežnejše in je poleg Košanske doline zajemalo tudi kraje na Krasu, v Pivški dolini in Brkinih.
Središče župnije je cerkev svetega Štefana v Dolnji Košani. V 16. stoletju so zaradi turške nevarnosti okoli nje zgradili protiturški tabor, pozneje pa so cerkev in njene podružnice zaznamovali vplivi baročne umetnosti. Posebej izstopa cerkev Obiskanja Device Marije v Gornji Košani s stebrno lopo, imenovano klonica, ki velja za enega najlepših dosežkov stavbarstva med renesanso in barokom na Slovenskem.
V župnijo spadajo Gornja Košana, Volče, Čepno, Buje, Neverke, Stara Sušica, Nova Sušica, Kal, Suhorje in Ostrožno Brdo.
Župnijska cerkev
Cerkev sv. Štefana I.
Lega
Cerkev stoji v središču Dolnje Košane in je obrnjena proti vzhodu. Okrog nje je travnata površina, kjer je bilo stoletja pokopališče. Leta 1838 so novo pokopališče uredili severno od cerkve, nekoliko odmaknjeno od nje. Do njega se je prvotno prihajalo skozi kamniti portal po nekaj stopnicah; v drugi polovici 20. stoletja so stopnice odstranili in uredili klančino.
Posebnost dolnjekošanskega pokopališča je grob očeta pesnika Dragotina Ketteja (1876–1899), saj je resnični kraj dogajanja soneta »Na otčevem grobu«. Kette ga je napisal leta 1896, v obdobju življenjskih težav, ki so nekaj let pozneje prispevale k njegovi prezgodnji smrti. Grob Kettejevega očeta je na desni strani pokopališča, v 9. vrsti, šteto od prve vrste pri vhodu, in tretji desno od srednje pokopališke poti; označen je s številko 69.
Župnijsko cerkev sestavljata ladja in prezbiterij. Na severozahodnem vogalu ladje, ob zvoniku, je prizidana krstilnica, na severni in južni strani pa kapeli, zato ima notranjost obliko križa. Na mestu starejše, manjše cerkve so v gotskem obdobju zgradili novo, od katere so se ohranili del prezbiterija in posamezni elementi v zidovih. V 16. stoletju so zaradi turških vpadov okrog cerkve postavili protiturški tabor z obzidjem in šestimi stolpi.
Po prenehanju turških vpadov so tabor uporabljali kot skladišče, nato pa ga postopoma opuščali. Njegov stavbni material so porabljali za nove hiše; nekatere so se naslonile na južni del nekdanjega elipsastega obzidja. Enega od severnih stolpov so pozneje preuredili v mrtvašnico, v drugi polovici 20. stoletja pa v sedanjo mrliško vežico. Stolp, ki je stal sredi tabora, so preuredili v zvonik. Dobro se je ohranil tudi štirioglati stolp na južni strani, imenovan Žeštinov turn, ki so ga spremenili v stanovanjsko in skladiščno stavbo ter povezali s sosednjimi hišami. Ostanki obzidja so še vidni vzhodno od cerkve.
Zgodovina
V 17. stoletju so gotsko cerkev začeli postopoma predelovati. Za časa župnika Jakoba Goerzerja so na severni strani zgradili prizidek za stopnišče k prižnici, za časa župnika Luke Hanžiča pa novo ladjo. Za najpomembnejše zgodnjebaročne prezidave in olepšave je zaslužen župnik Janez pl. Rampelij (1639–1665). Na severni strani ladje je dal sezidati kapelo Matere Božje, na južni kapelo Srca Jezusovega, najverjetneje pa tudi novo fasado cerkve, ki se takrat še ni dotikala zvonika.
Župnik Janez Krstnik pl. Fabris in Frayenthöll (1720–1754) je dal povišati prezbiterij, postaviti slavolok in naročiti nov veliki baročni oltar. V drugi polovici 19. stoletja je župnik Matija Torkar (1877–1899) zelo dotrajano cerkev temeljito popravil in razširil. Podaljšali so jo proti zahodu do zvonika, povišali in obokali ladjo ter kapeli, zunanjščino in notranjščino pa oblikovali v neorenesančnem slogu. Odstranili so štiri stranske oltarje in na jugovzhodni strani prizidali novo zakristijo. Ta prezidava z umetnostnozgodovinskega vidika ni bila posebej posrečena.
Ob koncu 19. stoletja so popravili in povišali zvonik. V začetku 20. stoletja so ograjo okrog cerkve nadomestili z zidom, uredili kamniti vhod pred zelenico na zahodni strani ter v cerkvi sezidali nov pevski kor. Pred prvo svetovno vojno so cerkev nameravali še povečati, verjetno zaradi naraščanja števila prebivalcev. Leta 1911 je goriški arhitekt Anzelm Werner pripravil načrt, vendar ga zaradi vojne in pomanjkanja denarja najbrž niso uresničili.
Leta 1944 je župnik Franc Kovačič zaupal poslikavo prezbiterija tržaškemu slikarju Avgustu Černigoju, ki mu je takrat grozila nemška aretacija. V šestdesetih letih 20. stoletja so z več posegi, s katerimi so želeli videz cerkve posodobiti, njeno umetnostno podobo osiromašili: odstranili so oba obhodna portala velikega oltarja, pod podobe križevega pota pritrdili neonske palične luči, podobe prestavili, prerazporedili klopi in s tem zožili dostop do obeh kapel ter na kor postavili neustrezno novo leseno ograjo.
Leta 2004 je takratni župnik Zdenko Štrukelj sprejel odločitev o postopni obnovi cerkve in odpravi teh pomanjkljivosti. Umetnostna zgodovinarja dr. Ana Lavrič in dr. Luka Vidmar iz ZRC SAZU sta pripravila strokovna predloga za obnovo, objavljena leta 2005. V skladu z njima in z napotki novogoriškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine so leta 2006 najprej obnovili fasado zvonika ter pri tem odkrili zazidan gotski portal, ki je danes viden. Leta 2009 so obnovili zunanjščino cerkve in na južni strani med kapelo in zakristijo odkrili gotske okenske line. Leta 2014 je sledila obnova notranjščine.
Ob obnovi so med drugim rekonstruirali oba obhodna baročna portala pri velikem oltarju ter opremo v ladji vrnili na prvotna mesta, s čimer so ponovno vzpostavili nekdanjo simetrijo notranjosti. Leta 2015 je restavratorka Nataša Lapanja Jazbec iz Svetega na Krasu vodila obnovo Černigojeve poslikave v prezbiteriju. Obnovitvena dela je pomembno podprla donacija kanadskega Slovenca Slavka Hreščaka, doma iz bližnje Nove Sušice.
Zunanjščina
Cerkvena ladja je pravokotna, prezbiterij se končuje triosminsko, stranski kapeli pa imata kvadratni tloris. Zaradi takšne zasnove ima cerkev obliko latinskega križa. Pri prezidavah v letih 1881–1883 in 1896–1898 so zunanjščino poenotili. Staro streho iz kamnitih plošč, značilno za kraško arhitekturo, so nadomestili z opečnatimi strešniki. Na vrhu ladijskih sten so verjetno ponovno uporabili kamniti konzolni venčni zidec iz 17. stoletja, na prezbiteriju pa izdelali novega z opečnatimi konzolami.
Fasada se zgoraj končuje s trikotnim čelom. Pod njim je kamnito rozetno okno z reliefom Imena Jezusovega, obdanim z žarki. Okno je bilo verjetno izklesano okoli sredine 17. stoletja in je pripadalo starejši fasadi; ob prezidavi leta 1883 so ga prenesli na novo. Levo in desno sta simetrično postavljeni dve neorenesančni okni v kamnitih okvirjih. Vrh fasade zaključuje kamnit akroterijski podstavek za križ z letnico 1662 in Rampelijevimi inicialkami, kar potrjuje, da je bil prav tako del stare fasade.
Podaljšano cerkev so prislonili na zvonik, nekdanji osrednji stolp protiturškega tabora. Leta 1896 so zvoniku dozidali zadnje nadstropje iz pravilnih klesancev s posnetimi robovi, ostenje zaključili z neobaročnim venčnim zidcem ter mu dodali ožjo in višjo pločevinasto streho z jabolkom in križem. Na južni strani prvega nadstropja je zazidan gotski portal, ki je bil verjetno vhod v prvotni protiturški stolp. Do njega so vodile lesene zunanje stopnice, ki so jih ob nevarnosti lahko odstranili.
Severno kapelo obdaja izvirni kamniti talni zidec, njeni vogali pa so okrepljeni z izvirnimi kamnitimi šivanimi robovi. Ker segajo le do približno treh četrtin višine ostenja, pričajo o poznejšem povišanju kapele, verjetno ob prezidavi leta 1883, hkrati z južno kapelo. Tudi klesanci na vogalih prezbiterija segajo le do približno treh četrtin njegove višine in tako kažejo na poznejše prezidave. Okna prezbiterija so bila najbrž prvotno gotska in šilastoločna, ob koncu 19. stoletja pa so jih razširili, povišali in zgoraj zaokrožili.
Notranjščina
Nad ladjo se boči plitev zrcalni obok, pod katerim poteka naslikan profiliran venčni zidec. Stropno zrcalo uokvirja naslikan okvir s tremi manjšimi okvirji. Pevski kor sloni na dveh kamnitih toskanskih stebrih. V stranski kapeli vodita velika kamnita slavoločna vhoda. Njuna loka slonita na štirih modificiranih jonskih stebrih na bazah, okrašenih z diamantnimi klesanci; volutni sklepni kamen krasi motiv akanta.
Vklesani napis na loku severnega slavoločnega vhoda pove, da je dal kapelo leta 1658 na novo zgraditi župnik Rampelij. Kamnoseški detajli kažejo, da je pri delu verjetno sodeloval dolnjekošanski kamnosek Janez Sever, rojen domnevno okoli leta 1610 in umrl po letu 1680. Križna oboka v obeh kapelah sta iz druge polovice 19. stoletja, iz časa prezidave pod župnikom Matijo Torkarjem.
Kamniti slavolok, ki vodi v prezbiterij in sloni na dveh modificiranih jonskih stebrih, je med letoma 1735 in 1738 izdelal dolnjekošanski kamnosek Matija Bitenc, rojen verjetno leta 1690 ali pozneje in umrl domnevno pred letom 1759. Bil je verjetni naslednik Severjeve kamnoseške delavnice. Slavolok je dal postaviti župnik Janez Krstnik pl. Fabris in Frayenthöll, kar potrjujejo kratice in letnica na obeh stebrih. Prezbiterij pokriva banjasti obok s sosvodnicami.
V severni steni je kamnit portal, ki je nekoč vodil v zakristijo, pozneje pa na stopnišče prižnice. V isto steno je vzidana okrašena kamnita kustodija. Oboje je nastalo v času župnika Rampelija, prav tako kamnit čašast kropilnik. Ta je prvotno stal samostojno, po letu 1881 so ga delno vzidali v steno ob južnem ladijskem vhodu, med zadnjo prenovo pa so ga obnovili in ponovno postavili samostojno ob južni steber pevskega kora.
Poslikava
Med Torkarjevo prenovo so cerkev skromno poslikali. Okoli leta 1965 so poslikavo ladje prebelili, pri obnovi leta 2014 pa so se ponovno približali podobi iz 19. stoletja. Prezbiterij je leta 1944 v tehniki al secco poslikal tržaški slikar Avgust Černigoj (1898–1986). Pri verski tematiki se je oprl na zglede bizantinske umetnosti, vendar so figure izrazito robustne in niso idealizirano poduhovljene.
Na stropu je upodobil Kristusa Kralja s šestimi angeli. Na vrhu oltarne stene sta angela z Veronikinim prtom, na severni steni Jezus dobri pastir in Vstajenje, na južni Marijino oznanjenje in Rožnovenska Mati Božja. V ostenju levega okna je Križani kot zmagoslavni Kristus, v desnem Jagnje Božje, ob oknih za oltarjem pa stilizirane lilije. Posebnost poslikave je Černigojev avtoportret na zadnji strani kipa sv. Štefana za velikim oltarjem; slikar ga je tudi podpisal in datiral.
Oprema
Veliki marmornati oltar v prezbiteriju je poznobaročno delo, nastalo v bližini beneško usmerjenih goriških delavnic. Posvečen je sv. Štefanu I. Leta 1747 ga je naročil župnik Janez Krstnik pl. Fabris in Frayenthöll. Menza je oblikovana kot sarkofag, kar se navezuje na mučeniško smrt papeža sv. Štefana. Nad menzo stojijo podstavki za kipe; na sredini je bogato okrašen tabernakelj, nad njim razpelo in majhna okrašena kupola. Nad kupolo sedi papež sv. Štefan, upodobljen kot sv. Peter. Obdajajo ga kipi štirih cerkvenih očetov: sv. Ambroža, sv. Gregorja Velikega, sv. Avguština in sv. Hieronima.
Za kipom sv. Štefana so bili verjetno do leta 1944 nameščeni baročni pozlačeni žarki. Umetnostni zgodovinar dr. Luka Vidmar je zapisal, da so skupini svetnikov dajali videz prizora religiozne drame po oddaljenem zgledu Berninijevih rimskih oltarjev. Okoli leta 1965 so oba obhodna portala ob velikem oltarju odstranili, med zadnjo obnovo pa so ju rekonstruirali in ponovno postavili. Po drugem vatikanskem koncilu so v šestdesetih letih 20. stoletja na začetek prezbiterija postavili daritveni oltar, sestavljen iz delov nekdanje obhajilne mize.
V obeh kapelah sta do Torkarjeve prenove stala poznobaročna oltarja, od katerih sta ostali le menzi. Nad njiju je župnik Torkar dal postaviti oljni sliki Srca Marijinega in Srca Jezusovega, ki ju je leta 1886 naslikal Matija Bradaška. Na obeh straneh slavoločne stene sta niši s kipoma sv. Jožefa in Matere Božje.
Leseno prižnico iz leta 1915 je oblikoval ljubljanski podobar Ivan Pengov v kombinaciji neorenesanse in secesije. Krasijo jo reliefi Kristusa ter sv. Petra in Pavla, na stropu pa relief Svetega Duha. Oljne slike postaj križevega pota je leta 1885 naslikal škofjeloški podobar Janez Šubic starejši.
V velikonočnem času v Marijini kapeli postavijo kulise Božjega groba, ki so bile verjetno izdelane proti koncu 19. stoletja. Sestavlja jih več poslikanih in okrašenih lesenih pokončnih pravokotnikov, povezanih s polkrožnimi lesenimi loki, imenovanimi kolone. Ti se proti Božjemu grobu v notranjosti kapele koncentrično zmanjšujejo. Razmike med loki zastirajo platna, poslikana z zelenjem in cvetjem. Sam Božji grob je oblikovan kot poslikan lesen oltar: v vznožju leži mrtvi Jezus, nad njim pa je menza z okrašenim tabernakljem. Ob robova prve kolone postavijo dva iz lesa izrezljana in poslikana starorimska stražarja.
Zavetnik in krajevni praznik
Papež sv. Štefan I. se je rodil okoli leta 200 v Rimu in tam leta 257 umrl mučeniške smrti. Goduje 2. avgusta, na dan svoje smrti. Prvo nedeljo po tem datumu v Dolnji Košani praznujejo krajevni praznik, ki je simbolno tudi praznik celotne košanske župnije, saj je sv. Štefan zavetnik župnijske cerkve. V Košanski dolini praznik imenujejo »shuod« oziroma knjižno »shod«.
Poimenovanje je verjetno povezano z družabnimi srečanji, ki se na to nedeljo vrstijo po vasi: pri številnih družinah se zberejo sorodniki, prijatelji in znanci. Podoben krajevni praznik drugod po Sloveniji poznajo tudi pod imeni žegnanje, proščenje, opasilo, semenj, lepa nedelja ali šagra.

Sv. maše v župniji Košana
Točen razpored svetih maš in mašne namene za tekoči teden najdete v oznanilih.
Preberite oznanilaŽupnijska cerkev
- Cerkev
- Cerkev sv. Štefana I.
- Zavetnik
- Sv. Štefan I., papež in mučenec
- God zavetnika
- 2. avgust
- Shod
- nedelja po 2. avgustu
- Zgrajena
- 17. stoletje
Uradni podatki župnije
- Naslov
- Dolnja Košana 78, 6256 Košana
- Davčna številka
- 91465800
- Matična številka
- 1421336000
- TRR (IBAN)
- SI56 6100 0001 6235 625
- Banka
- Delavska hranilnica d.d.
Dar za župnijo
- Cerkev
- 00 1000
- Cvetje
- 00 2000
- Karitas
- 00 3000
Skenirajte UPN QR kodo z aplikacijo mobilne banke — podatki o prejemniku se izpolnijo sami, znesek in sklic vpišete sami.
Kontakt in podatki
Župnija Košana
Duhovniki v župniji
Blaž Lapanja
Zdenko Štrukelj
Ostale župnije
Raziščite naprej
Župnija Pivka
Sv. Peter, apostol · 29. junij · shod: 29. junij
PredstavitevŽupnija Šmihel
Sv. Mihael, nadangel · 29. september · shod: nedelja po 29. septembru
PredstavitevŽupnija Trnje
Sveta Trojica · Prva nedelja po binkoštih · shod: prva nedelja po binkoštih
PredstavitevŽupnija Zagorje
Sv. Helena, cesarica · 16. avgust · shod: Binkoštna nedelja
Predstavitev