Katekizem katoliške Cerkve

KKC 362

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 6. odstavek: Človek › II. Corpore et anima unus (enota iz telesa in duše)

360

Zaradi skupnosti izvora sestavlja človeški rod enoto. Bog je namreč "iz enega ustvaril ves človeški rod" (Apd 17,26; prim. Tob 8,6):

Čudovit pogled, ki nam da zreti na človeški rod v enoti njegovega izvora v Bogu (...); v enoti njegove narave, sestavljene pri vseh enako iz snovnega telesa in duhovne duše; v enoti njegovega neposrednega cilja in poslanstva v svetu; v enoti njegovega bivališča na zemlji, ki imajo vsi ljudje po naravnem pravu pravico uporabljati njene dobrine za vzdrževanje in razvijanje življenja; v enoti njegovega nadnaravnega cilja: Boga samega, h kateremu moramo vsi težiti; v enoti sredstev za dosego tega cilja; (...) v enoti odkupnine za vse po Kristusu (Pij XII., enc. "Summi pontificatus"; prim. N 1).

361

Ne da bi izključeval bogato različnost oseb, kultur in ljudstev, nam "ta zakon človeške solidarnosti in ljubezni" (pr.t.) zagotavlja, da so vsi ljudje v resnici bratje.

II. Corpore et anima unus (enota iz telesa in duše)

362

človeška oseba, ustvarjena po božji podobi, je eno bitje, ki je hkrati telesno in duhovno. Svetopisemska pripoved izraža to realnost s simbolično govorico, ko trdi: "Tedaj je naredil Gospod Bog človeka iz prahu zemlje in mu vdahnil v obličje oživljajočega duha. Tako je postal človek živo bitje" (1 Mz 2,7). Celotni človek je torej hoten od Boga.

363

Izraz duša označuje v Svetem pismu pogostokrat človeško življenje (prim. Mt 16,25-26; Jn 15,13) ali celotno človeško osebo (prim. Apd 2,41). Oznašuje pa tudi to, kar je najbolj notranjega v človeku (prim. Mt 26,38; Jn 12,27) in najdragocenejšega v njem (prim. Mt 10,28; 2 Mkb 6,30), to, po čemer je še posebej podoben Bogu: "duša" pomeni duhovno počelo v človeku.

364

človekovo telo je deležno dostojanstva "božje podobe": človeško je to telo prav zaradi tega, ker ga oživlja duhovna duša; in človeška oseba v celoti je tista, ki je določena, da v Kristusovem telesu postane tempelj Svetega Duha (prim. 1 Kor 6,19-20; 15,44-45):

"Kot enota iz telesa in duše si človek po svoji telesnosti privzema prvine iz tvarnega sveta, tako da te po človeku dosegajo svoj vrhunec in dvigajo glas za svobodno poveličevanje Stvarnika. Zato človeku ni dovoljeno prezirati telesnega življenja; nasprotno, človek mora imeti svoje telo za nekaj dobrega in vrednega časti, ker ga je Bog ustvaril in ga določil za vstajenje poslednji dan" (CS 14,1).