"Kristus z razodetjem skrivnosti Očeta in njegove ljubezni človeku v polnosti razodeva človeka in mu odkriva njegovo najvišjo poklicanost" (CS 22,1). V Kristusu, ki je "podoba nevidnega Boga" (Kol 1,15; prim. 2 Kor 4,4), je bil človek ustvarjen po Stvarnikovi "podobi in sličnosti". V Kristusu, odrešeniku in zveličarju, je božja podoba, popačena s prvim grehom, bila obnovljena v svoji prvotni lepoti in oplemenitena z božjo milostjo (prim. CS 22, 1).
Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe
Božja podoba je navzoča v vsakem človeku. Svoj sij razodeva v občestvu oseb, po "sličnosti" z zedinjenjem božjih oseb med seboj. (prim. 2. pogl.).
Človeška oseba, obdarovana z "duhovno in neumrljivo" dušo (CS 14), je "na zemlji edina stvar, katero je Bog hotel zaradi nje same" (CS 24, 3). Od svojega spočetja naprej je določena za večno blaženost.
Človeška oseba je deležna luči in moči božjega Duha. Sposobna je s svojim razumom dojeti red stvarnosti, kakor ga je vzpostavil Stvarnik. S svojo voljo je sposobna, da se sama od sebe usmerja k svoji resnični dobrini. Svojo popolnost najde s v tem, da "išče in ljubi to, kar je resnično in dobro" (CS 15, 2).
Na temelju svoje duše in svojih duhovnih sposobnosti razuma in volje je človek obdarjen s svobodo, "odličnim znamenjem bogopodobnosti" (CS 17).