Božja podoba je navzoča v vsakem človeku. Svoj sij razodeva v občestvu oseb, po "sličnosti" z zedinjenjem božjih oseb med seboj. (prim. 2. pogl.).
Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe
Človeška oseba, obdarovana z "duhovno in neumrljivo" dušo (CS 14), je "na zemlji edina stvar, katero je Bog hotel zaradi nje same" (CS 24, 3). Od svojega spočetja naprej je določena za večno blaženost.
Človeška oseba je deležna luči in moči božjega Duha. Sposobna je s svojim razumom dojeti red stvarnosti, kakor ga je vzpostavil Stvarnik. S svojo voljo je sposobna, da se sama od sebe usmerja k svoji resnični dobrini. Svojo popolnost najde s v tem, da "išče in ljubi to, kar je resnično in dobro" (CS 15, 2).
Na temelju svoje duše in svojih duhovnih sposobnosti razuma in volje je človek obdarjen s svobodo, "odličnim znamenjem bogopodobnosti" (CS 17).
Človek s svojim razumom spozna božji glas, ki ga priganja, da naj "dela dobro in se izogiblje zlega" (CS 16). Vsakdo mora slediti tej postavi, ki zveni v vesti in ki se izpolnjuje v ljubezni do Boga in do bližnjega. Izvrševanje (prakticiranje?) nravnega življenja (zakaj ne: življenje po nravnih načelih?) pričuje za dostojanstvo osebe.