Katekizem katoliške Cerkve

KKC 357

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 6. odstavek: Človek › I. Po Božji podobi

6. odstavek: Človek

355

"Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po božji podobi ga je ustvaril, moža in ženo ju je ustvaril" (1 Mz 1,27). človek zavzema edinstveno mesto v stvarstvu: je "po božji podobi" (I); v svoji lastni naravi združuje duhovni in snovni svet (II); ustvarjen je kot "mož in žena" (III); Bog ga je postavil v svoje prijateljstvo (IV).

I. Po Božji podobi

356

Od vseh vidnih stvari je samo človek "sposoben spoznavati in ljubiti svojega Stvarnika" (CS 12,3); je "edina stvar, katero je Bog hotel zaradi nje same" (CS 24,3); samo on je poklican, da bi bil po spoznanju in ljubezni deležen božjega življenja. Za ta namen (cilj) je bil ustvarjen, in to je temeljni razlog za njegovo dostojanstvo:

Kateri razlog Te je nagnil, da si postavil človeka v tako veliko dostojanstvo? Neprecenljiva ljubezen, s katero si v samem sebi gledal svojo stvar in si se vanjo zaljubil; kajti iz ljubezni si jo ustvaril in iz ljubezni si ji dal takšno bit, ki je sposobna uživati Tvojo večno dobroto (sv. Katarina Sienska, dial. 4,13).

357

Ker je ustvarjen po božji podobi, ima posamezen človek dostojanstvo osebe: ni samo nekaj, marveč nekdo. Sposoben je spoznati samega sebe, se imeti v posesti in se svobodno darovati ter vstopiti v občestvo z drugimi osebami; in poklican je po milosti k zavezi s svojim Stvarnikom, in more mu dati odgovor vere in ljubezni, katerega nihče drug ne more dati namesto njega.

358

Bog je vse ustvaril za človeka (prim. CS 12,1; 24,3; 39,1), toda človek je bil ustvarjen, da bi služil in ljubil Boga ter mu prinašal v daritev celotno stvarstvo:

Katero bitje je torej, ki prihaja v bivanje obdano s tolikim cenjenjem? To je človek, ta veliki in čudoviti živi lik, božjim očem dragocenejši kakor celotno stvarstvo: za človeka obstajajo nebo in zemlja in morje ter celota stvarstva; njegovo odrešenje je pomenilo Bogu toliko, da zaradi njega celo svojemu edinemu Sinu ni prizanesel. Kajti Bog je nenehno storil vse, samo da bi omogočil človeku dvigniti se prav do Boga in sesti na njegovo desnico (sv. Janez Zlatousti, serm. in Gen. 2,1).

359

"V resnici samo v skrivnosti učlovečene Besede res v jasni luči zasije skrivnost človeka" (CS 22,1):

Sv. Pavel nas uči, da sta dva človeka pri izvoru človeškega rodu: Adam in Kristus... Prvi Adam, tako pravi sv. Pavel, je bil ustvarjen kot človeško bitje, ki je prejelo življenje; poslednji je duhovno bitje, ki daje življenje. Prvi je bil ustvarjen od poslednjega, od katerega je prejel oživljajočo dušo, ki mu daje, da živi... Drugi Adam je vzpostavil svojo podobo v prvega Adama tedaj, ko ga je oblikoval. Od tu prihaja, da je naložil nase njegovo vlogo in prejel ime, da ne bi pustil propasti tistega, katerega je ustvaril po svoji podobi. Prvi Adam, poslednji Adam: prvi ima začetek, poslednji nima konca. Kajti poslednji je v resnici prvi, kakor je sam rekel: "Jaz sem Prvi in Poslednji" (sv. Peter Krizolog, serm. 117).