Katekizem katoliške Cerkve

KKC 368

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 6. odstavek: Človek › II. Corpore et anima unus (enota iz telesa in duše)

366

Cerkev uči, da vsako duhovno dušo neposredno ustvari Bog (prim. Pij XII., enc. "Humani generis", 1950: DS 3896; Vblj 8) - duše ne "proizvedejo" starši - in da je neumrljiva (prim. 5. lateranski koncil leta 1513: DS 1440): ob svoji ločitvi od telesa v smrti ne propade in se bo znova zedinila s telesom ob končnem vstajenju.

367

Včasih se dogodi, da kdo dušo razlikuje od duha. Tako sv. Pavel moli, da bi Bog ohranil brez graje celotno naše bitje, to je našega "duha, dušo in telo (...), dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus" (1 Tes 5,23). Cerkev uči, da to razlikovanje ne uvaja dvojnosti v dušo (prim. 4. carigrajski koncil leta 870: DS 657). "Duh" pomeni, da je človek, kakor hitro je ustvarjen, naravnan k nadnaravnemu cilju (1. vat. koncil: DS 3005; prim. CS 22,5), in da je njegova duša sposobna biti po nezasluženem daru dvignjena k občestvu z Bogom (prim. Pij XII., enc. "Humani generis", 1950: DS 3891).

368

Duhovno izročilo Cerkve poudarja tudi srce, v svetopisemskem pomenu "bitnega dna", "notranjosti" (Jer 31,33), kjer se oseba odloči ali ne odloči za Boga (prim. 5 Mz 6,5; 29,3; Iz 29,13; Ezk 36,26; Mt 6,21; Lk 8,15; Rim 5,5).

III. Moža in ženo ju je ustvaril

Enakost in razlika hoteni od Boga

369

Mož in žena sta bila ustvarjena, to se pravi, od Boga sta hotena: z ene strani v popolni enakosti, kolikor sta človeški osebi, in z druge strani v njuni biti moža in žene. "Biti mož" in "biti žena" je nekaj dobrega in hotenega od Boga: mož in žena imata neizgubljivo dostojanstvo, ki jima prihaja neposredno od Boga, njunega stvarnika (prim. 1 Mz 2,7.22). Mož in žena sta s prav istim dostojanstvom "po božji podobi". V svoji "biti-mož" in svoji "biti-žena" odsevata stvarnikovo modrost in dobroto.

370

Bog ni po človekovi podobi. Ni ne mož ne žena. Bog je zgolj duh, v katerem ni mesta za različnost spolov. Vendar "popolnosti" moža in žene odsevajo nekaj od neskončne popolnosti Boga: popolnosti matere (prim. Iz 49,14-15; 66,13; Ps 130,2-3) in popolnosti očeta ter soproga (prim. Oz 11,1-4; Jer 3,4-19).

"Drug za drugega" - "enota v dvoje"