Vsako nedeljo izpovemo štiri lastnosti Cerkve. Katekizem pravi, da so to znamenja, ki jih Cerkev nima sama od sebe, ampak jih ima po Kristusu.
Ena. Ena po izviru, po ustanovitelju, po duši. Vendar je enotnost ranjena. Katekizem odkrito govori o razkolih, ki so Kristusovo telo razdelili, in dodaja pomembno stvar: za razdvojenost so bili odgovorni ljudje na obeh straneh, tistih, ki se danes rodijo v ločenih skupnostih, pa ni mogoče dolžiti greha ločitve. Zato Cerkev ekumenizma ne razume kot vljudnost, ampak kot dolžnost.
Sveta. Ne zato, ker bi bili njeni člani brez greha. Sveta je, ker je njena glava svet in ker ima sredstva svetosti. Katekizem pravi, da je Cerkev hkrati sveta in vedno potrebna očiščevanja.
Katoliška pomeni vesoljna, celovita. Katoliška je vsaka krajevna Cerkev, ki je v občestvu s škofom in papežem. Katoliška pomeni tudi, da je poslana vsem — nihče ni izključen po rodu, jeziku ali stanu.
Apostolska. Zgrajena je na apostolih, ohranja njihov nauk in jo vodijo njihovi nasledniki, škofje s papežem na čelu. To ni zgolj zgodovinska vez, ampak jamstvo, da vera ni naša iznajdba.
»Da bi bili vsi eno.« (Jn 17,21)