Za ustrezno odgovarjanje na ta poziv se zahteva:
- stalno prenavljanje Cerkve v rastoči zvestobi do svoje poklicanosti. To prenavljanje je gonilna moč gibanja v smeri k edinosti (prim. E 6);
- spreobrnjenje srca z namenom, da bi "bolj težili po čistem evangeljskem življenju" (prim. E 7); razdore namreč povzroča nezvestoba udov Cerkve do Kristusovega daru;
- skupna molitev, kajti "spreobrnjenje srca in svetost življenja skupaj z zasebnimi in javnimi molitvami za edinost kristjanov moramo imeti za dušo vsega ekumenskega gibanja; po pravici moremo to imenovati duhovni ekumenizem" (E 8);
- medsebojno bratsko spoznavanje (prim. E 9);
- ekumenska formacija vernikov in še posebej duhovnikov (prim. E 10);
- dialog (pogovor) med teologi in srečanja med kristjani različnih Cerkva in skupnosti (prim. E 4;9;11);
- sodelovanje med kristjani na raznih področjih služenja ljudem (prim. E 12).