Katekizem katoliške Cerkve

KKC 837

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 2. odstavek: Cerkev kot Božje ljudstvo, Kristusovo telo › III. Cerkev je katoliška

835

"Paziti moramo, da ne bi pojmovali vesoljne Cerkve kot vsoto ali, če smemo tako reči, kot bolj ali manj rahlo zvezo (federacijo) bistveno različnih delnih Cerkva. Cerkev, ki je po poklicanosti in poslanstvu vesoljna, ona je po Gospodovi zamisli tista, ki si v vsakem delu sveta privzema drugačno zunanjo podobo in izraz, ko poganja svoje korenine v različna kulturna, socialna in človeška tla" (EN 62). Bogata raznovrstnost cerkvenih disciplin, liturgičnih obredov ter teoloških in duhovnih dediščin, lastnih krajevnim Cerkvam, "še svetleje prikazuje katolištvo nedeljene Cerkve" (C 23).

Kdo pripada katoliški Cerkvi?

836

"K tej katoliški edinosti božjega ljudstva ... so poklicani vsi ljudje; na različne načine ji pripadajo ali so k njej naravnani bodisi katoliški verniki bodisi drugi, ki verujejo v Kristusa, bodisi končno prav vsi ljudje, ki jih božja milost kliče k zveličanju" (C 13):

837

"V družbo Cerkve se popolnoma včlenijo tisti, ki, obdarjeni s Svetim Duhom, sprejemajo v celoti njeno ureditev in vsa odrešenjsko-zveličavna sredstva, katera so v njej postavljena, in se v isti vidni organizaciji z vezmi veroizpovedi, zakramentov in cerkvenega vodstva ter občestva povezujejo s Kristusom, ki Cerkev vodi po papežu in škofih. Vendar se ne zveliča, čeprav se včleni v Cerkev, kdor ne vztraja v ljubezni in kdor sicer ostane v naročju Cerkve 's telesom', a ne 's srcem'" (C 14).

838

"Cerkev ve, da je iz več razlogov povezana s tistimi, ki so po krstu deležni časti krščanskega imena, a ne izpovedujejo celotne vere, ali pa ne ohranjajo občestvene edinosti pod Petrovim naslednikom" (C 15). "Ti, ki verujejo v Kristusa in so bili pravilno krščeni, so namreč v nekem, čeprav nepopolnem občestvu s katoliško Cerkvijo" (E 3). S pravoslavnimi Cerkvami je to občestvo tako globoko, "da mu prav malo manjka do tiste polnosti, ki bi dovoljevala skupno obhajanje Gospodove evharistije" (Pavel VI., govor 14. decembra 1975; prim. E 13-18).

Cerkev in nekristjani

839

"Naposled so na različne načine naravnani na božje ljudstvo tisti, ki evangelija še niso sprejeli" (C 16).

Razmerje Cerkve do judovskega ljudstva. Ko Cerkev, božje ljudstvo v novi zavezi, globlje razmišlja o svoji lastni skrivnosti, odkriva svojo vez z judovskim ljudstvom (prim. N 4), "ki mu je Gospod, naš Bog, najprej govoril" (RiM, Veliki petek 13, 6. slovesna prošnja za vse potrebe). Za razliko od drugih nekrščanskih verstev je judovska vera že odgovor na razodetje Boga v stari zavezi. Judovskemu ljudstvu namreč "pripadajo posinovljenje in slava, zaveze in zakonodaja, bogoslužje in obljube; njihovi so očaki in iz njih izhaja po telesni strani Kristus" (Rim 9,4-5), "zakaj Bog se ne kesa svojih darov in svoje izvolitve" (Rim 11,29).