Katekizem katoliške Cerkve

KKC 822

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 2. odstavek: Cerkev kot Božje ljudstvo, Kristusovo telo › I. Cerkev je ena

Edinosti naproti

820

Edinost "je podaril Kristus svoji Cerkvi že takoj od začetka in verujemo, da obstoji v katoliški Cerkvi na neizgubljiv način ter in upamo, da bo rastla iz dneva v dan do dovršitve časov" (E 4). Kristus vedno daje svoji Cerkvi dar edinosti, toda Cerkev mora vedno moliti in delati za to, da bi ohranila, okrepila in dovršila edinost, glede katere Kristus hoče, da jo ima. Zato je Jezus sam molil v uri svojega trpljenja in brez prestanka prosi Očeta za edinost svojih učencev: "... Da bodo vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, naj bodo tudi oni v nama, da bo svet veroval, da si me ti poslal" (Jn 17,21). Hrepenenje po obnovljeni edinosti med vsemi kristjani je Kristusov dar in klic Svetega Duha (prim. E 1).

821

Za ustrezno odgovarjanje na ta poziv se zahteva:

- stalno prenavljanje Cerkve v rastoči zvestobi do svoje poklicanosti. To prenavljanje je gonilna moč gibanja v smeri k edinosti (prim. E 6);

- spreobrnjenje srca z namenom, da bi "bolj težili po čistem evangeljskem življenju" (prim. E 7); razdore namreč povzroča nezvestoba udov Cerkve do Kristusovega daru;

- skupna molitev, kajti "spreobrnjenje srca in svetost življenja skupaj z zasebnimi in javnimi molitvami za edinost kristjanov moramo imeti za dušo vsega ekumenskega gibanja; po pravici moremo to imenovati duhovni ekumenizem" (E 8);

- medsebojno bratsko spoznavanje (prim. E 9);

- ekumenska formacija vernikov in še posebej duhovnikov (prim. E 10);

- dialog (pogovor) med teologi in srečanja med kristjani različnih Cerkva in skupnosti (prim. E 4;9;11);

- sodelovanje med kristjani na raznih področjih služenja ljudem (prim. E 12).

822

Skrb za uresničitev zedinjenja je "stvar celotne Cerkve, tako vernikov kakor pastirjev" (E 5). Treba pa se je tudi zavedati, "da ta sveti načrt, namreč sprava vseh kristjanov v edinosti ene same in edine Kristusove Cerkve, presega človeške moči in zmožnosti". Zato postavljamo vse svoje upanje "v Kristusovo molitev za Cerkev, v Očetovo ljubezen do nas in v moč Svetega Duha" (E 24).

II. Cerkev je sveta

823

"O Cerkvi ... verujemo, da je neuničljivo sveta. Kristus, Božji Sin, ki ga z Očetom in Svetim Duhom slavimo kot 'edino svetega', je namreč Cerkev vzljubil kot svojo nevesto in sam sebe dal zanjo, da bi jo posvetil; združil jo je s seboj kot svoje telo ter jo napolnil s podaritvijo Svetega Duha v božjo slavo" (C 39). Cerkev je torej "sveto božje ljudstvo" (C 12) in njeni člani se imenujejo "sveti" (prim. Raz 9,13; 1 Kor 6,1; 16,1).

824

Cerkev, ki je zedinjena s Kristusom, je od njega posvečena; po njem in v njem postane tudi sama posvečujoča. Vse dejavnosti Cerkve imajo za svoj cilj posvečevanje ljudi v Kristusu in poveličevanje Boga (prim. B 10). V Cerkev je namreč položena "vsa polnost zveličavnih sredstev" (E 3). Cerkev je tista, v kateri "po božji milosti dosegamo svetost" (C 48).