Skrb za uresničitev zedinjenja je "stvar celotne Cerkve, tako vernikov kakor pastirjev" (E 5). Treba pa se je tudi zavedati, "da ta sveti načrt, namreč sprava vseh kristjanov v edinosti ene same in edine Kristusove Cerkve, presega človeške moči in zmožnosti". Zato postavljamo vse svoje upanje "v Kristusovo molitev za Cerkev, v Očetovo ljubezen do nas in v moč Svetega Duha" (E 24).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 2. odstavek: Cerkev kot Božje ljudstvo, Kristusovo telo › II. Cerkev je sveta
II. Cerkev je sveta
"O Cerkvi ... verujemo, da je neuničljivo sveta. Kristus, Božji Sin, ki ga z Očetom in Svetim Duhom slavimo kot 'edino svetega', je namreč Cerkev vzljubil kot svojo nevesto in sam sebe dal zanjo, da bi jo posvetil; združil jo je s seboj kot svoje telo ter jo napolnil s podaritvijo Svetega Duha v božjo slavo" (C 39). Cerkev je torej "sveto božje ljudstvo" (C 12) in njeni člani se imenujejo "sveti" (prim. Raz 9,13; 1 Kor 6,1; 16,1).
Cerkev, ki je zedinjena s Kristusom, je od njega posvečena; po njem in v njem postane tudi sama posvečujoča. Vse dejavnosti Cerkve imajo za svoj cilj posvečevanje ljudi v Kristusu in poveličevanje Boga (prim. B 10). V Cerkev je namreč položena "vsa polnost zveličavnih sredstev" (E 3). Cerkev je tista, v kateri "po božji milosti dosegamo svetost" (C 48).
Na zemlji je Cerkev "odlikovana z resnično, čeprav nepopolno svetostjo" (C 48). V svojih udih mora popolno svetost žele doseči: "Okrepljene s tolikerimi in tako močnimi zveličavnimi sredstvi kliče Gospod vse kristjane v kakršnihkoli razmerah in v vsakem stanu, vsakterega po njegovi lastni poti, k tisti popolni svetosti, katere polnost ima Oče sam" (C 11).
Ljubezen je duša svetosti, h kateri so vsi poklicani: "Ljubezen ... usmerja in oživlja vsa sredstva posvečenja ter jih vodi do končnega cilja" (C 42):
Jasno: če je Cerkev iz udov sestavljeno telo, mora imeti najpotrebnejše, najvažnejše, in to je srce, ki mora GORETI v LJUBEZNI. Ljubezen poganja ude, da delajo. Če bi ugasnila ta, bi prenehali apostoli z oznanjevanjem evangelija in mučenci bi se branili prelivati svojo kri ... Spoznala sem, da je v LJUBEZNI OBSEŽEN VSAK POKLIC, DA JE ONA VSE V VSEM, DA OBSEGA VSE ČASE, VSE KRAJE, KER JE VEČNA! (sv. Terezija Deteta Jezusa, ms. autob. B 3v).