"Kristusova Cerkev je resnično navzoča v vseh zakonitih krajevnih skupnostih vernikov, ki se, zedinjena s svojimi škofi, v Novi zavezi tudi sama imenujejo Cerkve ... Oznanjevanje evangelija zbira vernike v teh občestvih in v njih se obhaja skrivnost Gospodove večerje ... V teh občestvih, čeprav so pogosto neznatna in uboga ali pa žive razkropljeno, je navzoč Kristus, čigar moč povzroča, da je Cerkev ena, sveta, katoliška in apostolska" (C 26).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 2. odstavek: Cerkev kot Božje ljudstvo, Kristusovo telo › III. Cerkev je katoliška
Pod izrazom delna Cerkev, ki je škofija (ali eparhija), je mišljena skupnost krščanskih vernikov, ki so povezani v občestvu vere in zakramentov s svojim škofom, posvečenim v apostolskem nasledstvu (prim. Š 11; ZCP, kan. 368-369). Te delne Cerkve "so oblikovane po podobi vesoljne Cerkve; v njih in prek njih sestoji ena in edina katoliška Cerkev" (C 23).
Delne Cerkve so v polnosti katoliške na podlagi občestva z eno izmed njih: z rimsko Cerkvijo, "ki predseduje ljubezni" (sv. Ignacij Antiohijski, Rom. 1,1). "Kajti s to Cerkvijo se mora zaradi njenega odličnejšega izvora nujno skladati celotna Cerkev, to je verniki od vsepovsod" (sv. Irenej, haer. 3,3,2: nav. 1. vatik. koncil: DS 3057). "V resnici so vse od sestopa učlovečene Besede med nas vse krščanske Cerkve od vsepovsod imele in imajo vJliko Cerkev, ki je tukaj (v Rimu), za edino podlago in temelj, ker je po samih Odrešenikovih obljubah peklenska vrata nikoli niso premagala" (sv. Maksim Spoznavalec, opusc.).
"Paziti moramo, da ne bi pojmovali vesoljne Cerkve kot vsoto ali, če smemo tako reči, kot bolj ali manj rahlo zvezo (federacijo) bistveno različnih delnih Cerkva. Cerkev, ki je po poklicanosti in poslanstvu vesoljna, ona je po Gospodovi zamisli tista, ki si v vsakem delu sveta privzema drugačno zunanjo podobo in izraz, ko poganja svoje korenine v različna kulturna, socialna in človeška tla" (EN 62). Bogata raznovrstnost cerkvenih disciplin, liturgičnih obredov ter teoloških in duhovnih dediščin, lastnih krajevnim Cerkvam, "še svetleje prikazuje katolištvo nedeljene Cerkve" (C 23).
Kdo pripada katoliški Cerkvi?
"K tej katoliški edinosti božjega ljudstva ... so poklicani vsi ljudje; na različne načine ji pripadajo ali so k njej naravnani bodisi katoliški verniki bodisi drugi, ki verujejo v Kristusa, bodisi končno prav vsi ljudje, ki jih božja milost kliče k zveličanju" (C 13):