Delne Cerkve so v polnosti katoliške na podlagi občestva z eno izmed njih: z rimsko Cerkvijo, "ki predseduje ljubezni" (sv. Ignacij Antiohijski, Rom. 1,1). "Kajti s to Cerkvijo se mora zaradi njenega odličnejšega izvora nujno skladati celotna Cerkev, to je verniki od vsepovsod" (sv. Irenej, haer. 3,3,2: nav. 1. vatik. koncil: DS 3057). "V resnici so vse od sestopa učlovečene Besede med nas vse krščanske Cerkve od vsepovsod imele in imajo vJliko Cerkev, ki je tukaj (v Rimu), za edino podlago in temelj, ker je po samih Odrešenikovih obljubah peklenska vrata nikoli niso premagala" (sv. Maksim Spoznavalec, opusc.).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 2. odstavek: Cerkev kot Božje ljudstvo, Kristusovo telo › III. Cerkev je katoliška
"Paziti moramo, da ne bi pojmovali vesoljne Cerkve kot vsoto ali, če smemo tako reči, kot bolj ali manj rahlo zvezo (federacijo) bistveno različnih delnih Cerkva. Cerkev, ki je po poklicanosti in poslanstvu vesoljna, ona je po Gospodovi zamisli tista, ki si v vsakem delu sveta privzema drugačno zunanjo podobo in izraz, ko poganja svoje korenine v različna kulturna, socialna in človeška tla" (EN 62). Bogata raznovrstnost cerkvenih disciplin, liturgičnih obredov ter teoloških in duhovnih dediščin, lastnih krajevnim Cerkvam, "še svetleje prikazuje katolištvo nedeljene Cerkve" (C 23).
Kdo pripada katoliški Cerkvi?
"K tej katoliški edinosti božjega ljudstva ... so poklicani vsi ljudje; na različne načine ji pripadajo ali so k njej naravnani bodisi katoliški verniki bodisi drugi, ki verujejo v Kristusa, bodisi končno prav vsi ljudje, ki jih božja milost kliče k zveličanju" (C 13):
"V družbo Cerkve se popolnoma včlenijo tisti, ki, obdarjeni s Svetim Duhom, sprejemajo v celoti njeno ureditev in vsa odrešenjsko-zveličavna sredstva, katera so v njej postavljena, in se v isti vidni organizaciji z vezmi veroizpovedi, zakramentov in cerkvenega vodstva ter občestva povezujejo s Kristusom, ki Cerkev vodi po papežu in škofih. Vendar se ne zveliča, čeprav se včleni v Cerkev, kdor ne vztraja v ljubezni in kdor sicer ostane v naročju Cerkve 's telesom', a ne 's srcem'" (C 14).
"Cerkev ve, da je iz več razlogov povezana s tistimi, ki so po krstu deležni časti krščanskega imena, a ne izpovedujejo celotne vere, ali pa ne ohranjajo občestvene edinosti pod Petrovim naslednikom" (C 15). "Ti, ki verujejo v Kristusa in so bili pravilno krščeni, so namreč v nekem, čeprav nepopolnem občestvu s katoliško Cerkvijo" (E 3). S pravoslavnimi Cerkvami je to občestvo tako globoko, "da mu prav malo manjka do tiste polnosti, ki bi dovoljevala skupno obhajanje Gospodove evharistije" (Pavel VI., govor 14. decembra 1975; prim. E 13-18).