Ranitve edinosti
"V tej eni in edini božji Cerkvi so že od začetka nastali nekateri razpori, ki jih apostol ostro graja kot obsodbe vredne; v poznejših stoletjih pa so nastala prostranejša nesoglasja in nemajhne skupnosti so se ločile od popolnega občestva s katoliško Cerkvijo, včasih ne brez krivde ljudi na obeh straneh" (E 3). Do prelomov, ki ranijo edinost Kristusovega telesa (razlikujemo herezijo, apostazijo in shizmo (prim. ZCP, kan. 751)) pride zaradi grehov ljudi:
autem virtus, ibi singularitas, ibi unio, ex quo omnium credentium erat cor unum et anima una (Kjer so grehi, tam je mnoštvo, tam so razkoli, tam so krive vere, tam so prepiri. Kjer pa je krepost, tam je enota, tam je edinost; zaradi tega je bilo srce vseh verujočih eno in duša ena, Origen, hom. in Ezech. 9,1).