Katekizem katoliške Cerkve

KKC 816

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 2. odstavek: Cerkev kot Božje ljudstvo, Kristusovo telo › I. Cerkev je ena

814

Vendar pa ta Cerkev že od vsega začetka stopa pred nas z veliko raznoličnostjo, ki izhaja iz raznovrstnosti božjih darov in hkrati iz mnogoterosti oseb, ki te darove dobivajo. V enoti božjega ljudstva se zbirajo raznoličnosti ljudstev in kultur. Med udi Cerkve obstaja raznoličnost darov, nalog, položajev in načinov življenja; "v cerkvenem občestvu zakonito obstoje tudi delne Cerkve, ki imajo lastna izročila" (C 13). Veliko bogastvo te raznoličnosti ne nasprotuje edinosti Cerkve. Vendar pa greh in teža njegovih posledic neprestano ogrožata dar edinosti. Tudi apostol mora spodbujati, naj ohranimo "edinost duha z vezjo miru" (Ef 4,3).

815

Katere so te vezi edinosti? "Nad vsem tem naj bo ljubezen, vez, ki dela vse popolno" (Kol 3,14). Toda edinost potujoče Cerkve zagotavljajo tudi vidne vezi občestva:

- izpovedovanje ene same vere, sprejete od apostolov;

- skupno obhajanje bogoslužja, predvsem zakramentov;

- apostolsko nasledstvo po zakramentu sv. reda, ki vzdržuje bratsko slogo v božji družini (prim. E 2; C 14; ZCP, kan. 205).

816

"Edina Kristusova Cerkev ... je tista, ki jo je naš Zveličar po svojem vstajenju izročil Petru, da je njen pastir, in jo njemu ter ostalim apostolom zaupal, da jo razširjajo in vodijo ... Ta Cerkev, na tem svetu ustanovljena in urejena kot družba, obstaja v ("subsistit in") katoliški Cerkvi, katero vodijo Petrov naslednik in škofje, ki so v občestvu z njim" (C 8):

Odlok o ekumenizmu 2. vatikanskega koncila razlaga: "Samo po katoliški Kristusovi Cerkvi, ki je splošen pomoček za zveličanje, je namreč mogoče doseči vso polnost zveličavnih sredstev. Samo zboru apostolov s Petrom na čelu je namreč, kakor verujemo, Gospod zaupal vse dobrine nove zaveze, da vzpostavlja eno Kristusovo telo na zemlji, v katerega se morajo v polnosti včleniti vsi, ki že na neki način pripadajo božjemu ljudstvu" (E 3).

Ranitve edinosti

817

"V tej eni in edini božji Cerkvi so že od začetka nastali nekateri razpori, ki jih apostol ostro graja kot obsodbe vredne; v poznejših stoletjih pa so nastala prostranejša nesoglasja in nemajhne skupnosti so se ločile od popolnega občestva s katoliško Cerkvijo, včasih ne brez krivde ljudi na obeh straneh" (E 3). Do prelomov, ki ranijo edinost Kristusovega telesa (razlikujemo herezijo, apostazijo in shizmo (prim. ZCP, kan. 751)) pride zaradi grehov ljudi:

autem virtus, ibi singularitas, ibi unio, ex quo omnium credentium erat cor unum et anima una (Kjer so grehi, tam je mnoštvo, tam so razkoli, tam so krive vere, tam so prepiri. Kjer pa je krepost, tam je enota, tam je edinost; zaradi tega je bilo srce vseh verujočih eno in duša ena, Origen, hom. in Ezech. 9,1).

818

Tistim, ki se danes rodijo v skupnostih, izhajajočih iz takšnih razdorov, in "v njih pridejo do vere v Kristusa, ne moremo očitati greha ločitve; in katoliška Cerkev jih objema z bratskim spoštovanjem in ljubeznijo ... Ti kristjani so po veri opravičeni in po krstu včlenjeni v Kristusa; zato se po pravici ponašajo s krščanskim imenom in jih otroci katoliške Cerkve upravičeno priznavajo za brate v Gospodu" (E 3).