"Kakor pa je tista naloga, ki jo je Gospod posebej izročil Petru, prvaku apostolov, trajna in naj se podeljuje naprej njegovim naslednikom, tako je tudi naloga apostolov, da pasejo Cerkev, trajna in naj jo nenehno opravlja posvečeni red škofov". Zato Cerkev uči, da "so škofje po božji naredbi stopili na mesto apostolov kot pastirji Cerkve. Kdor torej škofe posluša, posluša Kristusa, kdor jih pa zaničuje, zaničuje Kristusa in tistega, ki je Kristusa poslal" (C 20).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 2. odstavek: Cerkev kot Božje ljudstvo, Kristusovo telo › IV. Cerkev je Apostolska
Apostolat
Celotna Cerkev je apostolska, ker prek naslednikov sv. Petra in apostolov ostaja v občestvu vere in življenja s svojim začetkom. Celotna Cerkev je apostolska, ker je "poslana" po vsem svetu; vsi udje Cerkve so, vendar na različne načine, deležni te poslanosti. "Krščanska poklicanost je namreč že po svoji naravi tudi poklicanost k apostolatu". "Apostolat" imenujemo "vsako delovanje skrivnostnega telesa", ki ima namen "širiti Kristusovo kraljestvo po vsej zemlji" (LA 2).
"Ker je Kristus, ki ga je Oče poslal, izvir in izhodišče vsakega apostolata Cerkve", je jasno, da je rodovitnost apostolata tako posvečenih služabnikov kot laikov odvisna od njihove življenjske povezanosti s Kristusom (prim. Jn 15,5; LA 5). Apostolat dobiva najrazličnejše oblike glede na različne poklicanosti, zahteve časa in raznovrstne darove Svetega Duha. Toda ljubezen, ki se hrani predvsem iz evharistije, ostaja vedno "kakor duša vsega apostolata" (LA 3).
*
Cerkev je ena, sveta, katoliška in apostolska v svoji globoki in poslednji identiteti, ker v njej že obstaja in bo ob koncu časov dovršeno "nebeško kraljestvo", "božje kraljestvo" (prim. Raz 19,6), ki je prišlo v Kristusovi osebi in skrivnostno raste sredi tistih, ki so Kristusovi udje, dokler se ne bo ob koncu časov v polnosti razodelo. Tedaj se bodo vsi ljudje, ki jih je Kristus odkupil in so v njem postali "pred božjim obličjem sveti in brezmadežni v ljubezni" (prim. Ef 1,4), zbrali kot eno samo božje ljudstvo, "Jagnjetova nevesta" (Raz 21,9), "sveto mesto Jeruzalem, ki prihaja z neba od Boga, sijoče v božjem veličastvu" (Raz 21,10-11); in "obzidje mesta" sloni "na dvanajstih temeljnih kamnih", ki nosijo "dvanajst imen dvanajstih Jagnjetovih apostolov" (Raz 21,14).
Na kratko
Cerkev je ena: Enega samega Gospoda ima, izpoveduje eno samo vero, rojeva se iz enega samega krsta, sestavlja eno samo telo, ki ga oživlja en sam Duh s pogledom na eno samo upanje (prim. Ef 4,3-5), ko bodo pri njegovi izpolnitvi premagane vse razklanosti.