Katekizem katoliške Cerkve

KKC 558

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 3. odstavek: Skrivnosti Kristusovega življenja › III. Skrivnosti Jezusovega javnega življenja

556

Na pragu javnega življenja: krst,; na pragu velike noči (pashe): spremenitev. Z Jezusovim krstom "declaratum fuit mysterium primae regenerationis" ("je bila pojasnjena skrivnost prvega prerojenja"): naš krst; spremenitev "est sacramentum secundae regenerationis" ("je zakrament drugega prerojenja"): naše lastno vstajenje (sv. Tomaž Akv., s.th. 3,45,4, ad 2). Že zdaj smo deležni Gospodovega vstajenja po Svetem Duhu, ki deluje v zakramentih Kristusovega telesa. Spremenitev nam daje predokus veličastnega prihoda Kristusa, "ki bo preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobnega svojemu poveličanemu telesu" (Flp 3,21). A spominja nas tudi, da "moramo iti skozi veliko stisk, da pridemo v božje kraljestvo" (Apd 14,22):

Tega Peter še ni razumel, ko je želel živeti s Kristusom na gori (prim. Lk 9,33). To ti je razodel, Peter, za čas po smrti. A zdaj ti pravi on sam: Pojdi dol, da se boš trudil na zemlji, da boš služil na zemlji, da boš zaničevan, križan na zemlji. Življenje stopa navzdol, da bo umorjeno; Kruh stopa navzdol, da bo lačen; Pot stopa navzdol, da se bo utrudila na poti; Studenec se spušča, da bo žejen; in ti se braniš trpeti? (sv.

Avguštin, serm. 78,6).

Jezusova pot v Jeruzalem

557

Ko so se bližali dnevi njegovega odhoda s tega sveta, se je tudi sam trdno odločil kreniti proti Jeruzalemu" (Lk 9,51; prim. Jn 13,1). S to odločitvijo je naznačil, da gre v Jeruzalem pripravljen, da tam umre. Trikrat je bil napovedal svoje trpljenje in svoje vstajenje (prim. Mr 8,31-33; 9,31-32; 10,32-34). Ko se je odpravil v Jeruzalem, je dejal: "Ni prav, da bi prerok umrl zunaj Jeruzalema" (Lk 13,33).

558

Jezus spominja na mučeništvo prerokov, ki so bili umorjeni v Jeruzalemu (prim. Mt 23,37a). Kljub temu vztrajno poziva Jeruzalem, naj se zbere okrog njega: "Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli" (Mt 23,37b). Ko se odpre pogled na Jeruzalem, se Jezus nad njim razjoka in še enkrat izrazi hrepenenje svojega srca: "O da bi tudi ti danes spoznalo, kaj ti je v mir, tako pa je prikrito tvojim očem" (Lk 19,41-42).

Jezusov mesijanski vhod v Jeruzalem

559

Kako bo Jeruzalem sprejel svojega Mesija? Medtem ko se je vedno izmikal poskusom ljudstva, da bi ga postavilo za kralja (prim. Jn 6,15), izbere Jezus čas in pripravi podrobnosti svojega mesijanskega vhoda v mesto "svojega očeta Davida" (Lk 1,32; prim.

Mt 21,1-11). Ljudstvo mu vzklika kot Davidovemu sinu, ki prinaša odrešenje ("Hozana" pomeni "reši vendar!", "daj rešenje!"). "Kralj slave" (Ps 24,7-10) torej vstopi v svoje mesto, "sedeč na osliču" (Zah 9,9): sionske hčere, podobe svoje Cerkve, ne osvoji z zvijačo in tudi ne s silo, ampak s ponižnostjo, ki pričuje za resnico (prim. Jn 18,37). Zato podaniki njegovega kraljestva na ta dan otroci (prim. Mt 21,15-16; Ps 8,3) in "božji ubožci", ki mu vzklikajo tako, kakor so ga angeli naznanjali pastirjem (prim. Lk 19,38; 2,14). Njihovo vzklikanje: "Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu" (Ps 118,26) je privzela Cerkev v "Sanctus" (Svet) evharističnega bogoslužja za slovesni začetek stvarnega spomina Gospodove velike noči (pashe).

560

Jezusov vhod v Jeruzalem razodeva prihod božjega kraljestva, ki ga je nato mesijanski kralj izvršil s pasho svoje smrti in svojega vstajenja. Prav s svojim obhajanjem cvetne nedelje začenja bogoslužje Cerkve vJliki teden.