Katekizem katoliške Cerkve

KKC 559

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 3. odstavek: Skrivnosti Kristusovega življenja › III. Skrivnosti Jezusovega javnega življenja

Jezusova pot v Jeruzalem

557

Ko so se bližali dnevi njegovega odhoda s tega sveta, se je tudi sam trdno odločil kreniti proti Jeruzalemu" (Lk 9,51; prim. Jn 13,1). S to odločitvijo je naznačil, da gre v Jeruzalem pripravljen, da tam umre. Trikrat je bil napovedal svoje trpljenje in svoje vstajenje (prim. Mr 8,31-33; 9,31-32; 10,32-34). Ko se je odpravil v Jeruzalem, je dejal: "Ni prav, da bi prerok umrl zunaj Jeruzalema" (Lk 13,33).

558

Jezus spominja na mučeništvo prerokov, ki so bili umorjeni v Jeruzalemu (prim. Mt 23,37a). Kljub temu vztrajno poziva Jeruzalem, naj se zbere okrog njega: "Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli" (Mt 23,37b). Ko se odpre pogled na Jeruzalem, se Jezus nad njim razjoka in še enkrat izrazi hrepenenje svojega srca: "O da bi tudi ti danes spoznalo, kaj ti je v mir, tako pa je prikrito tvojim očem" (Lk 19,41-42).

Jezusov mesijanski vhod v Jeruzalem

559

Kako bo Jeruzalem sprejel svojega Mesija? Medtem ko se je vedno izmikal poskusom ljudstva, da bi ga postavilo za kralja (prim. Jn 6,15), izbere Jezus čas in pripravi podrobnosti svojega mesijanskega vhoda v mesto "svojega očeta Davida" (Lk 1,32; prim.

Mt 21,1-11). Ljudstvo mu vzklika kot Davidovemu sinu, ki prinaša odrešenje ("Hozana" pomeni "reši vendar!", "daj rešenje!"). "Kralj slave" (Ps 24,7-10) torej vstopi v svoje mesto, "sedeč na osliču" (Zah 9,9): sionske hčere, podobe svoje Cerkve, ne osvoji z zvijačo in tudi ne s silo, ampak s ponižnostjo, ki pričuje za resnico (prim. Jn 18,37). Zato podaniki njegovega kraljestva na ta dan otroci (prim. Mt 21,15-16; Ps 8,3) in "božji ubožci", ki mu vzklikajo tako, kakor so ga angeli naznanjali pastirjem (prim. Lk 19,38; 2,14). Njihovo vzklikanje: "Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu" (Ps 118,26) je privzela Cerkev v "Sanctus" (Svet) evharističnega bogoslužja za slovesni začetek stvarnega spomina Gospodove velike noči (pashe).

560

Jezusov vhod v Jeruzalem razodeva prihod božjega kraljestva, ki ga je nato mesijanski kralj izvršil s pasho svoje smrti in svojega vstajenja. Prav s svojim obhajanjem cvetne nedelje začenja bogoslužje Cerkve vJliki teden.

Na kratko

561

"Vse Kristusovo življenje je bilo stalno poučevanje: njegov molk, njegova znamenja, njegova molitev, njegova ljubezen do ljudi, njegova posebna ljubezen do malih in ubogih, sprejetje popolne daritve na križu za odrešenje sveta in njegovo vstajenje - vse to napravlja njegovo besedo za nekaj resničnega ter dovršuje razodetje" (CT 9).