Katekizem katoliške Cerkve

KKC 594

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 4. člen: Jezus Kristus je trpel pod poncijem pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen › 1. odstavek: Jezus in Izrael › III. Jezus in Izraelova vera v edinega Boga in odrešenika

Na kratko

592

Jezus ni odpravil sinajske postave, ampak jo je dopolnil (prim. Mt 5,17-19) s takšno popolnostjo (prim. Jn 8,46), da razodeva njen najvišji smisel (prim. Mt 5,33) in prinaša odrešenje za prestopke zoper njo (prim. Heb 9,15).

593

Jezus je spoštoval tempelj: hodil je vanj za judovske romarske praznike; in je z ljubosumno gorečo ljubeznijo ljubil to prebivališče Boga med ljudmi. Tempelj je predpodoba njegove skrivnosti. Če napoveduje njegovo porušenje, je to nekakšno razodevanje njegove lastne izročitve v smrt in nastopa nove dobe odrešenjske zdogovine, ko bo njegovo telo dokončni tempelj.

594

Jezus je vršil takšna dela, na primer odpuščanje grehov, ki so ga razodevala kot Boga odrešenika samega (prim. Jn 5,16-18). Nekateri Judje, ki so zaradi tega, ker niso priznavali učlovečenega Boga (prim. Jn

1,14), videli v Jezusu "človeka, ki se dela Boga" (Jn 10,33) in so ga imeli za bogokletnika.

2. odstavek: Jezus je umrl na križu

I. Jezusov proces

Ločitve judovskih oblasti spričo Jezusa

595

Med jeruzalemskimi verskimi oblastmi ni bil le farizej Nikodem (prim. Jn 7,52) ali ugledni Jožef iz Arimateje, ki sta bila na skrivnem Jezusova učenca (prim. Jn 19,38-39), ampak so se dalj časa porajala tudi nesoglasja glede njega (prim. Jn 9,16-17; 10,19-21), tako da more na sam predvečer njegovega trpljenja sv. Janez reči o njih, da "jih je bilo tudi med voditelji precej, ki so začeli vanj verovati", čeprav zelo nepopolno (Jn 12,42). To ni nič presenetljivega, če upoštevamo, da je naslednji dan po binkoštih "tudi veliko duhovnikov sprejelo vero" (Apd 6,7) in da "so nekateri iz kroga farizejev sprejeli vero" (Apd 15,5), tako da more sv. Jakob reči sv. Pavlu, da "je več deset tisoč Judov sprejelo vero in so vsi vneti privrženci postave" (Apd 21,20).

596

Jeruzalemske verske oblasti niso bile enodušne glede vprašanja, kako naj se vedejo do Jezusa (prim. Jn 9,16; 10,19). Farizeji so zagrozili z izobčenjem vsem, ki bi šli za njim (prim. 9,22). Onim, ki so se bali, da "bodo vsi verovali v Jezusa in da bodo prišli Rimljani in uničili naš tempelj in naš narod" (Jn 11,48), je veliki duhovnik Kajfa predlagal prerokujoč: "Za vas je bolje, da en človek umrje za ljudstvo in da ne propade ves narod" (Jn 11,49-50). Veliki zbor, ki je razglasil, da Jezus kot bogokletnik "zasluži smrt" (Mt 26,66), a je izgubil pravico do usmrtitve (prim. Jn 18,31), izroči Jezusa Rimljanom, obtožujoč ga političnega upora (prim. Lk 23,2), kar postavi Jezusa v vzporedje z Barabom, ki je obtožen "upora" (Lk 23,19). To so tudi politične grožnje, s katerimi veliki duhovniki pritiskajo na Pilata, da bi obsodil Jezusa na smrt (prim. Jn

19,12.15.21).