Katekizem katoliške Cerkve

KKC 540

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 3. odstavek: Skrivnosti Kristusovega življenja › III. Skrivnosti Jezusovega javnega življenja

Jezusova skušnjava

538

Evangeliji pripovedujejo o času Jezusove samote v puščavi neposredno potem, ko ga je Janez krstil: "Duh ga je odvedel" v puščavo, kjer je Jezus ostal štirideset dni, ne da bi jedel; živel je z divjimi živalmi in angeli so mu stegli (prim. Mr 1,12-13). Ob koncu tega časa ga je satan trikrat skušal, hoteč omajati njegovo sinovsko razmerje do Boga. Jezus zavrne te napade, ki so ponovitev /rekapitulacija/ skušnjav Adama v raju in Izraela v puščavi; in hudič se umakne od njega, da bi "mogel ob določenem času zopet priti" (Lk 4,13).

539

Evangeliji označujejo odrešenjski pomen tega skrivnostnega dogodka. Jezus je novi Adam, ki ostane zvest tam, kjer je prvi podlegel skušnjavi. Jezus v celoti izpolni Izraelovo poklicanost: v nasprotju do tistih, ki so nekoč v puščavi štirideset let izzivali Boga (prim. Ps 95,10), se Kristus razodene kot božji služabnik, ki je popolnoma pokoren božji volji. V tem je Jezus zmagovalec nad hudičem: "zvezal je močnega", da bi mu odvzel njegov plen (Mr 3,27). Jezusova zmaga nad skušnjavcem v puščavi je predujem zmage trpljenja, najvišje pokorščine njegove sinovske ljubezni do Očeta.

540

Jezusova skušnjava razodeva, na kakšen način je Božji Sin Mesija, v nasprotju do tistega načina, ki mu ga predlaga satan in ki mu ga hočejo dodeliti ljudje (prim. Mt 16,21-23). Zaradi tega je Kristus premagal skušnjavca za nas: "Nimamo namreč velikega duhovnika, ki ne bi mogel imeti sočutja z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preskušan v vsem, razen v grehu" (Heb 4,15). Cerkev se vsako leto štirideset dni v postnem času pridružuje Jezusovi skrivnosti v puščavi.

"Božje kraljestvo je čisto blizu"

541

"Ko so Janeza zaprli, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je božji evangelij in govoril: 'Čas se je dopolnil in božje kraljestvo je blizu. Spreobrnite se in verujte evangeliju'" (Mr 1,15). "Zato je Kristus, da bi izpolnil Očetovo voljo, začel na zemlji nebeško kraljestvo" (C 3). Očetova volja je, "dvigniti ljudi k deležnosti pri božjem življenju" (C 2). To vrši tako, da zbira ljudi okoli svojega Sina Jezusa Kristusa. To zbiranje je Cerkev, ki je na zemlji "kal in začetek božjega kraljestva" (C 5).

542

Kristus je v srcu tega zbiranja ljudi v "božjo družino". Sklicuje jih okrog sebe s svojo besedo, s svojimi znamenji, ki razodevajo božje gospostvo, s pošiljanjem svojih učencev. Prihod svojega kraljestva bo uresničil predvsem z veliko skrivnostjo svoje velike noči (pashe): s svojo smrtjo na križu in svojim vstajenjem. "In ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi" (Jn 12,32). K temu zedinjenju s Kristusom so poklicani vsi ljudje (prim. C 3).