Katekizem katoliške Cerkve

KKC 542

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 3. odstavek: Skrivnosti Kristusovega življenja › III. Skrivnosti Jezusovega javnega življenja

540

Jezusova skušnjava razodeva, na kakšen način je Božji Sin Mesija, v nasprotju do tistega načina, ki mu ga predlaga satan in ki mu ga hočejo dodeliti ljudje (prim. Mt 16,21-23). Zaradi tega je Kristus premagal skušnjavca za nas: "Nimamo namreč velikega duhovnika, ki ne bi mogel imeti sočutja z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preskušan v vsem, razen v grehu" (Heb 4,15). Cerkev se vsako leto štirideset dni v postnem času pridružuje Jezusovi skrivnosti v puščavi.

"Božje kraljestvo je čisto blizu"

541

"Ko so Janeza zaprli, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je božji evangelij in govoril: 'Čas se je dopolnil in božje kraljestvo je blizu. Spreobrnite se in verujte evangeliju'" (Mr 1,15). "Zato je Kristus, da bi izpolnil Očetovo voljo, začel na zemlji nebeško kraljestvo" (C 3). Očetova volja je, "dvigniti ljudi k deležnosti pri božjem življenju" (C 2). To vrši tako, da zbira ljudi okoli svojega Sina Jezusa Kristusa. To zbiranje je Cerkev, ki je na zemlji "kal in začetek božjega kraljestva" (C 5).

542

Kristus je v srcu tega zbiranja ljudi v "božjo družino". Sklicuje jih okrog sebe s svojo besedo, s svojimi znamenji, ki razodevajo božje gospostvo, s pošiljanjem svojih učencev. Prihod svojega kraljestva bo uresničil predvsem z veliko skrivnostjo svoje velike noči (pashe): s svojo smrtjo na križu in svojim vstajenjem. "In ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi" (Jn 12,32). K temu zedinjenju s Kristusom so poklicani vsi ljudje (prim. C 3).

Oznanjevanje božjega kraljestva

543

Vsi ljudje so poklicani, naj vstopijo v božje kraljestvo. To mesijansko kraljestvo, ki je bilo oznanjeno najprej Izraelovim otrokom (prim. Mt 10,5-7), je določeno, da sprejme ljudi vseh narodov (prim. Mt 8,11; 28,19). Da bi mogli vstopiti vanj, je treba sprejeti Jezusovo besedo:

Gospodova beseda se namreč primerja semenu, vsejanemu na njivi: tisti, ki jo poslušajo z vero in se uvrstijo v Kristusovo malo čredo, so sprejeli božje kraljestvo; potem seme z lastno močjo klije in raste do

časa žetve (C 5).

544

Božje kraljestvo pripada ubogim in malim, to je tistim, ki so ga sprejeli s ponižnim srcem. Jezus je poslan, da "prinese blagovest ubogim" (Lk 4,18; prim. 7,22). Blagruje jih, kajti "njih je nebeško kraljestvo" (Mt 5,3); "malim" je Oče blagovolil razodeti tisto, kar ostaja prikrito modrim in razumnim (prim. Mt 11,25). Jezus deli življenje ubogih od jaslilc do križa; pozna lakoto (prim. Mr 2,23-26; Mt 21,18), žejo (prim. Jn 4,6-7; 19,29) in pomanjkanje (prim. Lk 9,58). Še več: poistoveti se z ubogimi vseh vrst in iz dejavne ljubezni do njih napravi pogoj za vstop v svoje kraljestvo (prim. Mt 25,31-46).