S krstom se kristjan zakramentalno priliči Jezusu, ki v svojem krstu vnaprej sprejme svojo smrt in svoje vstajenje; kristjan mora vstopiti v to skrivnost ponižanja in pokore, vstopiti v vodo z Jezusom, da bi z njim vstal, preroditi se iz vode in Duha, da bi v Sinu postal ljubljeni Očetov sin in bi "zaživel novo živlenje" (Rim 6,4):
Stopimo s Kristusom prek krsta v grob, da bomo z njim vstali; sestopimo z njim, da bomo z njim dvignjeni; stopimo spet kvišku z njim, da bomo v njem poveličani (sv. Gregor Nacijanški, or. 40,9).
Vse, kar se je zgodilo v Kristusu, nam daje spoznati, da po vodni kopeli Sveti Duh pride nad nas z
nebeške višave in da privzeti po Očetovem glasu postanemo božji sinovi (sv. Hilarij, Mat. 2).