Katekizem katoliške Cerkve

KKC 493

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 2. odstavek: 2 ...spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije device › I. Spočet od Svetega Duha

491

Cerkev se je v teku stoletij zavedala, da je bila Marija, ki jo je Bog "napolnil z milostjo" (Lk 1,28), odrešena že ob svojem spočetju. Prav to izpoveduje verska resnica o brezmadežnem spočetju, ki jo je 1854 razglasil papež Pij IX:

greha, in sicer po edinstveni milosti in posebni pravici, ki ji jo je podelil vsemogočni Bog glede na

492

Ta "sijaj popolnoma edinstvene svetosti", s katerim je bila "obdarjena od prvega trenutka" (C 56), ji v celoti prihaja od Kristusa: Marija je "zaradi zasluženja svojega Sina odrešena na odličnejši način" (C 53). Bolj kakor vsako drugo ustvarjeno osebo jo je Oče "iz nebes v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom" (Ef 1,3). "V njem jo je pred stvarjenjem sveta izvolil, da bi bila pred njegovim obličjem sveta in brezmadežna, v ljubezni" (prim. Ef 1,4).

493

Cerkveni očetje vzhodnega izročila imenujejo božjo Mater "vso sveto" ("panagia"), slavijo jo kot "prosto vsakega madeža greha, na neki način oblikovano od Svetega Duha in narejeno za novo stvar" (C 56). Po božji milosti je Marija vse svoje življenje ostala obvarovana vsakega osebnega greha.

"Zgodi se mi po tvoji besedi..."

494

Na oznanilo, da bo rodila "Sinu Najvišjega", ne da bi spoznala moža, v moči Svetega Duha (prim. Lk 1,28-37), je Marija odgovorila s "poslušnostjo vere" (Rim 1,5), prepričana, da "Bogu ni nič nemogoče": "Glej, dekla sem Gospodova. Zgodi se mi po tvoji besedi" (Lk 1,37-38). Tako je Marija dala božji besedi svojo privolitev in postala Jezusova mati. In ko je z vsem srcem in neovirana od kakršnega koli greha sprejela odrešenjsko božjo voljo, je sama sebe popolnoma v celoti izročila osebi in delu svojega Sina, da bi v odvisnosti od njega in skupaj z njim služila po božji milosti skrivnosti odrešenja (prim. C 56):

Zato neredki stari cerkveni očetje ... z njim radi trdijo: "Vozel Evine nepokorščine je bil razvozlan z Marijino pokorščino; kar je devica Eva zavezala s svojo nevero, to je devica Marija razvozlala z vero"; in v primer

javi z Evo imenujejo Marijo "mater živih" ter pogosto trdijo: "smrt po Evi, življenje po Mariji" (C 56).

Marijino božje materinstvo

495

Marijo, ki jo evangeliji imenujejo "Jezusovo mater" (Jn 2,1; 19,25; prim. Mt 13,55), je Elizabeta na pobudo Svetega Duha že pred rojstvom njenega sina z glasnim vzklikom pozdravila kot "mater mojega Gospoda" (Lk 1,43). Tisti namreč, katerega je kot človeka spočela od Svetega Duha in ki je po mesu postal resnično njen Sin, je večni Očetov Sin, druga oseba presvete Trojice. Cerkev izpoveduje, da je Marija resnično božja mati /"theotokos"/ (prim. DS 251: S 172).