Na oznanilo, da bo rodila "Sinu Najvišjega", ne da bi spoznala moža, v moči Svetega Duha (prim. Lk 1,28-37), je Marija odgovorila s "poslušnostjo vere" (Rim 1,5), prepričana, da "Bogu ni nič nemogoče": "Glej, dekla sem Gospodova. Zgodi se mi po tvoji besedi" (Lk 1,37-38). Tako je Marija dala božji besedi svojo privolitev in postala Jezusova mati. In ko je z vsem srcem in neovirana od kakršnega koli greha sprejela odrešenjsko božjo voljo, je sama sebe popolnoma v celoti izročila osebi in delu svojega Sina, da bi v odvisnosti od njega in skupaj z njim služila po božji milosti skrivnosti odrešenja (prim. C 56):
Zato neredki stari cerkveni očetje ... z njim radi trdijo: "Vozel Evine nepokorščine je bil razvozlan z Marijino pokorščino; kar je devica Eva zavezala s svojo nevero, to je devica Marija razvozlala z vero"; in v primer
javi z Evo imenujejo Marijo "mater živih" ter pogosto trdijo: "smrt po Evi, življenje po Mariji" (C 56).