Ta "sijaj popolnoma edinstvene svetosti", s katerim je bila "obdarjena od prvega trenutka" (C 56), ji v celoti prihaja od Kristusa: Marija je "zaradi zasluženja svojega Sina odrešena na odličnejši način" (C 53). Bolj kakor vsako drugo ustvarjeno osebo jo je Oče "iz nebes v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom" (Ef 1,3). "V njem jo je pred stvarjenjem sveta izvolil, da bi bila pred njegovim obličjem sveta in brezmadežna, v ljubezni" (prim. Ef 1,4).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 2. odstavek: 2 ...spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije device › I. Spočet od Svetega Duha
Cerkveni očetje vzhodnega izročila imenujejo božjo Mater "vso sveto" ("panagia"), slavijo jo kot "prosto vsakega madeža greha, na neki način oblikovano od Svetega Duha in narejeno za novo stvar" (C 56). Po božji milosti je Marija vse svoje življenje ostala obvarovana vsakega osebnega greha.
"Zgodi se mi po tvoji besedi..."
Na oznanilo, da bo rodila "Sinu Najvišjega", ne da bi spoznala moža, v moči Svetega Duha (prim. Lk 1,28-37), je Marija odgovorila s "poslušnostjo vere" (Rim 1,5), prepričana, da "Bogu ni nič nemogoče": "Glej, dekla sem Gospodova. Zgodi se mi po tvoji besedi" (Lk 1,37-38). Tako je Marija dala božji besedi svojo privolitev in postala Jezusova mati. In ko je z vsem srcem in neovirana od kakršnega koli greha sprejela odrešenjsko božjo voljo, je sama sebe popolnoma v celoti izročila osebi in delu svojega Sina, da bi v odvisnosti od njega in skupaj z njim služila po božji milosti skrivnosti odrešenja (prim. C 56):
Zato neredki stari cerkveni očetje ... z njim radi trdijo: "Vozel Evine nepokorščine je bil razvozlan z Marijino pokorščino; kar je devica Eva zavezala s svojo nevero, to je devica Marija razvozlala z vero"; in v primer
javi z Evo imenujejo Marijo "mater živih" ter pogosto trdijo: "smrt po Evi, življenje po Mariji" (C 56).
Marijino božje materinstvo
Marijo, ki jo evangeliji imenujejo "Jezusovo mater" (Jn 2,1; 19,25; prim. Mt 13,55), je Elizabeta na pobudo Svetega Duha že pred rojstvom njenega sina z glasnim vzklikom pozdravila kot "mater mojega Gospoda" (Lk 1,43). Tisti namreč, katerega je kot človeka spočela od Svetega Duha in ki je po mesu postal resnično njen Sin, je večni Očetov Sin, druga oseba presvete Trojice. Cerkev izpoveduje, da je Marija resnično božja mati /"theotokos"/ (prim. DS 251: S 172).
Marijino devištvo
Že od prvih formulacij vere dalje (prim. DS 10-64) je Cerkev izpovedovala, da je bil Jezus spočet samo z močjo Svetega Duha v naročju Device Marije, poudarjajoč tudi telesni vidik tega dogodka: Jezus je bil spočet "absque semine ex Spiritu Sancto" (lateranski koncil 649: DS 503: S 195). Cerkveni očetje vidijo v deviškem spočetju znamenje, da je božji Sin resnično prišel v človeški naravi, kakršna je naša:
Tako sv. Ignacij Antiohijski (začetek 2. stol.): "Trdno ste prepričani glede našega Gospoda, da je bil v resnici iz Davidovega rodu po mesu (Rim 1,3), Božji Sin po božji volji in moči (prim. Jn 1,3), ki ga je resnično rodila devica... Pod Poncijem Pilatom je bil za nas resnično pribit na križ v svojem mesu... in
resnično je trpel, kakor je tudi resnično vstal" (Smirn. 1-2).