V vsej stari zavezi je poslanstvo svetih žena pripravljalo Marijino poslanstvo. Čisto v začetku je Eva: kljub svoji nepokorščini prejme obljubo potomstva, ki bo zmagalo nad hudobnim duhom (prim. 1 Mz 3,15), in obljubo, da bo mati vseh živih (prim. 1 Mz 3,20). V moči te obljube Sara spočne sina kljub svoji visoki starosti (prim. 1 Mz 18,10-14; 21,1-2). Proti vsakemu človeškemu pričakovanju Bog izbere to, kar je veljalo za nezmožno in slabotno (prim. 1 Kor 1,27), da bi pokazal svojo zvestobo svoji obljubi: Ano, Samuelovo mater (1 Sam 1), Deboro, Ruto, Judito in Estero ter veliko drugih žena. Marija "se odlikuje med tistimi Gospodovimi ponižnimi in ubogimi, ki z zaupanjem od njega pričakujejo in prejmejo odrešenje. Končno se z njo, vzvišeno sionsko hčerjo, po dolgotrajnem čakanju na izpolnitev obljube dopolnijo časi in vzpostavi se nov red odrešenja" (C 55).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 2. odstavek: 2 ...spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije device › I. Spočet od Svetega Duha
Brezmadežno spočetje
Bog je Marijo, da bi postala Odrešenikova mati, "obogatil z darovi, vrednimi takšne naloge" (C 56). Angel Gabrijel jo je v trenutku oznanjenja pozdravil kot "milosti polno" (Lk 1,28). Da bi mogla dati svobodno pritrditev svoje vere oznanilu svoje poklicanosti, je bilo dejansko potrebno, da jo je božja milost povsem prešinila.
Cerkev se je v teku stoletij zavedala, da je bila Marija, ki jo je Bog "napolnil z milostjo" (Lk 1,28), odrešena že ob svojem spočetju. Prav to izpoveduje verska resnica o brezmadežnem spočetju, ki jo je 1854 razglasil papež Pij IX:
greha, in sicer po edinstveni milosti in posebni pravici, ki ji jo je podelil vsemogočni Bog glede na
Ta "sijaj popolnoma edinstvene svetosti", s katerim je bila "obdarjena od prvega trenutka" (C 56), ji v celoti prihaja od Kristusa: Marija je "zaradi zasluženja svojega Sina odrešena na odličnejši način" (C 53). Bolj kakor vsako drugo ustvarjeno osebo jo je Oče "iz nebes v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom" (Ef 1,3). "V njem jo je pred stvarjenjem sveta izvolil, da bi bila pred njegovim obličjem sveta in brezmadežna, v ljubezni" (prim. Ef 1,4).
Cerkveni očetje vzhodnega izročila imenujejo božjo Mater "vso sveto" ("panagia"), slavijo jo kot "prosto vsakega madeža greha, na neki način oblikovano od Svetega Duha in narejeno za novo stvar" (C 56). Po božji milosti je Marija vse svoje življenje ostala obvarovana vsakega osebnega greha.
"Zgodi se mi po tvoji besedi..."