Od tega prvega greha dalje preplavlja svet prava "invazija" greha: bratomor, ki ga je storil Kajn nad Abelom (prim. 1 Mz 4,3-15); vsesplošna pokvarjenost kot posledica greha (prim. 1 Mz 6,5.12; Rim 1,18-32); v izraelski zgodovini se greh pogosto javlja predvsem kot nezvestoba Bogu zaveze in kot kršitev Mojzesove postave; in celo po Kristusovem odrešenju se med kristjani greh pojavlja na številne načine (prim. 1 Kor 1-6; Raz 2-3). Sveto pismo in izročilo Cerkve ne nehata klicati v spomin prisotnost in vesoljnost greha v človekovi zgodovini:
Kar spoznamo iz božjega razodetja, to se sklada tudi s skušnjo. Kajti če človek gleda v svoje srce, odkriva, da je nagnjen tudi k zlu in pogreznjen v mnogotero zlo, ki ne more izvirati od njegovega dobrega Stvarnika. Mnogokrat človek odklanja, da bi priznal Boga kot svoje počelo; s tem pa tudi pretrga dolžno naravnanost na svoj zadnji cilj in obenem poruši ves pravi red v svojih odnosih bodisi do samega sebe bodisi do drugih ljudi in do vseh ustvarjenih reči (CS 13,1).