Katekizem katoliške Cerkve

KKC 398

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 7. odstavek: Padec › III. Izvirni greh

III. Izvirni greh

Preizkušnja svobode

396

Bog je ustvaril človeka po svoji podobi in ga postavil v svoje prijateljstvo. Kot duhovna stvar človek ne more živeti tega prijateljstva drugače kakor na način svobodne podreditve Bogu. To je tisto, kar izraža prepoved, dana človeku, da bi jedel od drevesa spoznanja dobrega in hudega, "zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti" (1 Mz 2,17). "Drevo spoznanja dobrega in hudega" (1 Mz 2,17) simbolično kliče v spomin neprestopno mejo, ki jo človek kot ustvarjeno bitje mora svobodno priznavati in z zaupanjem spoštovati. človek je odvisen od Boga, podrejen zakonom stvarstva in moralnim normam, ki urejajo uporabo svobode.

Prvi človekov greh

397

Skušan od hudiča je človek pustil umreti v svojem srcu zaupanje do svojega stvarnika (prim. 1 Mz 3,1-11) in je ob zlorabljanju svoje svobode bil nepokoren božji zapovedi. V tem obstaja prvi človekov greh (prim. Rim 5,19). Vsak nadaljnji greh je od tedaj naprej nepokorščina do Boga in pomanjkanje zaupanja v njegovo dobroto.

398

V tem grehu je človek dal prednost sam sebi pred Bogom in s tem zaničeval Boga: izbral je samega sebe zoper Boga, zoper zahteve narave svojega stanja ustvarjenega bitja in s tem tudi zoper svoj lastni blagor. V stanju svetosti ustvarjeni človek je bil določen za to, da bi ga Bog v polnosti "pobožanstvil" v slavi. Po zapeljevanju hudega duha je človek hotel "biti kakor Bog" (prim. 1 Mz 3,5), "brez Boga, mimo Boga in proti Bogu" (sv. Maksim Spoznavalec, ambig.).

399

Sveto pismo kaže dramatične posledice te prve nepokorščine. Adam in Eva takoj izgubita milost prvotne svetosti (prim. Rim 3,23). Bojita se Boga (prim. 1 Mz 3,9-10), o katerem sta si zamislila napačno podobo, namreč podobo Boga, ki je ljubosumen na svoje izključne pravice (prim. 1 Mz 3,5).

400

Harmonija, v katero sta bila postavljena na osnovi prvotne pravičnosti, je porušena; gospostvo duhovnih zmožnosti duše nad telesom je zlomljeno (prim. 1 Mz 3,7); zedinjenje moža in žene je podvrženo napetostim (prim. 1 Mz 3,11-13); njuni odnosi bodo zaznamovani s poželjivostjo in gospodovalnostjo (prim. 1 Mz 3,16). Harmonija s stvarstvom je podrta: vidno stvarstvo je postalo za človeka tuje in sovražno (prim. 1 Mz 3,17.19). Zaradi človeka je stvarstvo podvrženo "suženjstvu razpadljivosti" (Rim 8,20). Končno se bo uresničila posledica, ki je bila za primer nepokorščine izrecno napovedana (prim. 1 Mz 2,17): človek se bo povrnil v zemljo, iz katere je bil vzet (prim. 1 Mz 3,19). Smrt je dobila vstop v zgodovino človeštva (prim. Rim 5,12).