To, da Bog dopušča fizično in moralno zlo, je skrivnost, ki jo Bog osvetljuje po svojem Sinu Jezusu Kristusu, ki je umrl in vstal, da bi premagal zlo. Vera nam daje gotovost, da Bog ne bi dopuščal zla, če ne bi po skrivnostnih poteh, ki jih bomo v polnosti spoznali šele v večnem življenju, napravljal, da iz zlega pride dobro.
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 5. odstavek: Nebesa in zemlja
5. odstavek: Nebesa in zemlja
Apostolska vera izpoveduje, da je Bog "Stvarnik nebes in zemlje", in nicejsko-carigrajska veroizpoved razloži: "vidnega in nevidnega sveta".
Izraz "nebesa in zemlja" pomeni v Svetem pismu vse, kar obstaja, celotno stvarstvo. Ta izraz naznačuje tudi vez znotraj stvarstva, vez ki hkrati združuje in razločuje nebo in zemljo: "Zemlja", to je svet ljudi (prim. Ps 115,16). "Nebesa" ali "nebo" more pomeniti nebesni svod (prim. Ps 19,2), a tudi "kraj", ki je lasten Bogu: "Oče, ki je v nebesih" (Mt 5,16; prim. Ps 115,16), in v skladu s tem tudi "nebesa" kot eshatološko slavo. Končno naznačuje beseda "nebesa" (ali "nebo") tudi "kraj" ustvarjenih duhovnih bitij - angelov - ki obdajajo Boga.
Veroizpoved 4. lateranskega koncila zatrjuje, da je Bog "v začetku časa iz nič ustvaril hkrati obojno stvarstvo, duhovno in telesno; nato pa še človeka, ki obsega na neki način oboje, ker sestoji iz duha in telesa" (DS 800; prim. DS 3002 Vblj 8).
I. Angeli
Obstoj angelov – verska resnica
Obstoj duhovnih, ne-telesnih bitij, ki jih Sveto pismo navadno imenuje angeli, je verska resnica. Pričevanje Svetega pisma je tako jasno kakor enodušnost izročila.