5. odstavek: Nebesa in zemlja
Apostolska vera izpoveduje, da je Bog "Stvarnik nebes in zemlje", in nicejsko-carigrajska veroizpoved razloži: "vidnega in nevidnega sveta".
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 5. odstavek: Nebesa in zemlja
Apostolska vera izpoveduje, da je Bog "Stvarnik nebes in zemlje", in nicejsko-carigrajska veroizpoved razloži: "vidnega in nevidnega sveta".
Izraz "nebesa in zemlja" pomeni v Svetem pismu vse, kar obstaja, celotno stvarstvo. Ta izraz naznačuje tudi vez znotraj stvarstva, vez ki hkrati združuje in razločuje nebo in zemljo: "Zemlja", to je svet ljudi (prim. Ps 115,16). "Nebesa" ali "nebo" more pomeniti nebesni svod (prim. Ps 19,2), a tudi "kraj", ki je lasten Bogu: "Oče, ki je v nebesih" (Mt 5,16; prim. Ps 115,16), in v skladu s tem tudi "nebesa" kot eshatološko slavo. Končno naznačuje beseda "nebesa" (ali "nebo") tudi "kraj" ustvarjenih duhovnih bitij - angelov - ki obdajajo Boga.
Veroizpoved 4. lateranskega koncila zatrjuje, da je Bog "v začetku časa iz nič ustvaril hkrati obojno stvarstvo, duhovno in telesno; nato pa še človeka, ki obsega na neki način oboje, ker sestoji iz duha in telesa" (DS 800; prim. DS 3002 Vblj 8).
Obstoj duhovnih, ne-telesnih bitij, ki jih Sveto pismo navadno imenuje angeli, je verska resnica. Pričevanje Svetega pisma je tako jasno kakor enodušnost izročila.
Sv. Avguštin pravi o njih: "Angelus officii nomen est, non naturae. Quaeris nomen huius naturae, spiritus est; quaeris officium, angelus est: ex eo quod est, spiritus est, ex eo quod agit, angelus - Angel je ime službe, ne narave. Če vprašuješ po imenu te narave, je duh; če vprašuješ po njegovi službi, je angel: iz tega, kar je, je duh, iz tega, kar deluje, je angel" (Psal. 103,1,15). Angeli so z vsem svojim bitjem božji služabniki in sli. "Vedno gledajo obličje mojega nebeškega Očeta" (Mt 18,10), "vršijo njegova povelja, poslušni njegovi besedi" (Ps 103,20).