Kristus nas vabi, naj se sinovsko prepuščamo previdnosti našega nebeškega Očeta (prim. Mt 6,26-34); v naslonitvi na to pravi sv. apostol Peter: "Vse svoje skrbi preložite nanj, saj on skrbi za vas" (1 Pt 5,7; prim. Ps 55,23).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 4. odstavek: Stvarnik › V. Bog uresničuje svojo zamisel: Božja previdnost
Božja previdnost deluje tudi po delovanju stvari. Ljudem daje Bog, da svobodno sodelujejo pri njegovih načrtih.
To, da Bog dopušča fizično in moralno zlo, je skrivnost, ki jo Bog osvetljuje po svojem Sinu Jezusu Kristusu, ki je umrl in vstal, da bi premagal zlo. Vera nam daje gotovost, da Bog ne bi dopuščal zla, če ne bi po skrivnostnih poteh, ki jih bomo v polnosti spoznali šele v večnem življenju, napravljal, da iz zlega pride dobro.
5. odstavek: Nebesa in zemlja
Apostolska vera izpoveduje, da je Bog "Stvarnik nebes in zemlje", in nicejsko-carigrajska veroizpoved razloži: "vidnega in nevidnega sveta".
Izraz "nebesa in zemlja" pomeni v Svetem pismu vse, kar obstaja, celotno stvarstvo. Ta izraz naznačuje tudi vez znotraj stvarstva, vez ki hkrati združuje in razločuje nebo in zemljo: "Zemlja", to je svet ljudi (prim. Ps 115,16). "Nebesa" ali "nebo" more pomeniti nebesni svod (prim. Ps 19,2), a tudi "kraj", ki je lasten Bogu: "Oče, ki je v nebesih" (Mt 5,16; prim. Ps 115,16), in v skladu s tem tudi "nebesa" kot eshatološko slavo. Končno naznačuje beseda "nebesa" (ali "nebo") tudi "kraj" ustvarjenih duhovnih bitij - angelov - ki obdajajo Boga.