Sveti Duh nam daje, da razločujemo med preizkušnjo, ki je potrebna za rast notranjega človeka (prim. Lk 8,13-15; Apd 14,22; 2 Tim 3,12), da bi dosegel "preizkušenost" (Rim 5,3-5), in skušnjavo, ki vodi v greh in smrt (prim. Jak 1,14-15). Razločevati moramo tudi med "biti skušan" in "privoliti" v skušnjavo. Razločevanje končno razkrinkava laž skušnjave: njen predmet je na videz "dober, očem prijeten za pogled in ga je želeti" (prim. 1 Mz 3,6), medtem ko je njen sad v resnici smrt.6
Bog dobrega noče vsiljevati, Bog hoče svobodna bitja... Za nekaj je skušnjava dobra. Razen Boga nihče ne ve, tudi mi ne, kaj je duša prejela od Boga. Toda skušnjava to odkrije, da bi nas naučila spoznavati sebe in s tem odkrivati našo bedo ter nam nalagati obveznost, da se zahvaljujemo za dobrine, ki nam jih je skušnjava razodela (Origen, or. 29).