Domov/Katekizem/KKC 2851

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2851

Četrti del: Krščanska molitev › Drugi oddelek: Gospodova molitev: Oče naš! › 3. člen: Sedem prošenj › VII. Temveč reši nas hudega

2849

Tak boj in taka zmaga pa sta mogoča samo v molitvi. Prav s svojo molitvijo je Jezus zmagovalec nad skušnjavcem vse od začetka (prim. Mt 4,1-11) in v zadnjem spopadu svojega smrtnega boja (prim. Mt 26,36-44). V tej prošnji k našemu Očetu nas Kristus zedinja s svojim bojem in svojo agonijo. K čuječnosti srca opominja z vztrajnostjo (prim. Mr 13,9.23.33-37; 14,38; Lk 12,35-40), k čuječnosti v občestvu z njegovo čuječnostjo. Čuječnost je "varstvo srca" in Jezus prosi Očeta, naj nas "varuje v svojem imenu" (Jn 17,11). Sveti Duh nas neprenehoma skuša prebuditi k tej čuječnosti (prim. 1 Kor 16,13; Kol 4,2; 1 Tes 5,6; 1 Pt 5,8). Ta prošnja dobi ves svoj dramatični smisel v razmerju do poslednje skušnjave našega boja na zemlji; to je prošnja za stanovitnost do konca. "Pridem kakor tat. Blagor mu, ki je čuječ" (Raz 16,15).

VII. Temveč reši nas hudega

2850

Tudi zadnjo prošnjo k našemu Očetu nosi Jezusova molitev: "Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih varuješ hudega" (Jn 17,15). Tiče se nas, vsakogar osebno, a vedno smo "mi" tisti, ki molimo, v občestvu z vso Cerkvijo in za rešitev vse človeške družine. Gospodova molitev nas neprenehoma odpira za razsežnosti uresničevanja odrešenjskega božjega načrta. Naša medsebojna odvisnost v drami greha in smrti je spremenjena v solidarnost v Kristusovem telesu, v "občestvu svetnikov" (RP 16).

2851

V tej prošnji hudo ni nekaj abstraktnega, temveč označuje osebo, satana, hudobnega duha, angela, ki se upira Bogu. Hudič ("dia-bolos") je tisti, ki "se meče povprek", zoper božje namene in njegovo "odrešenjsko delo", izvršeno v Kristusu.

2852

Po "ubijalcu od začetka, lažniku in očetu laži" (Jn 8,44), "satanu, ki zapeljuje vesoljni svet" (Raz 12,9), sta na svet prišla greh in smrt in po njegovem dokončnem porazu bo celotno stvarstvo "rešeno greha in smrti" (RiM, četrta evharistična molitev). "Vemo, da nihče, ki je rojen od Boga, ne greši, ampak ga Božji Sin varuje, da ga ne zgrabi hudič. Vemo, da smo od Boga in da ves svet tiči v zlu" (1 Jn 5,18-19):6

Gospod, ki je odvzel vaš greh in odpustil vaše pregrehe, vas more braniti in varovati pred zvijačami hudiča, ki vas napada, da bi vas ne presenetil sovražnik, ki ima navado izzvati pregreho. Kdor zaupa v Boga, se ne boji hudiča. "Če je Bog za nas, kdo bo zoper nas?" (Rim 8,31) (sv. Ambrož, sacr. 5,30).

2853

Zmaga nad "vladarjem tega sveta" (Jn 14,30) je bila enkrat za vselej dosežena v uri, ko se je Jezus svobodno izročil v smrt, da bi nam podaril svoje življenje. To je sodba nad tem svetom in vladar tega sveta je bil "izgnan", "vržen dol" (Jn 12,31; Raz 12,11). "Začel je preganjati ženo" (prim. Raz 12,13-16), a ji ne more priti blizu: nova Eva, "polna milosti" Svetega Duha, je obvarovana greha in smrtne trohnobe (brezmadežno spočetje in vnebovzetje Device Marije). "Tedaj se je razjezil nad ženo in se bojeval proti preostalim iz njenega rodu" (Raz 12,17). Zato Duh in Cerkev molita: "Pridi, Gospod Jezus" (Raz 22,17.20), kajti njegov prihod nas bo rešil hudobnega duha.