Marija je popolna oranta (molivka), podoba Cerkve. Kadar jo prosimo, se z njo oklepamo načrta Očeta, ki pošilja svojega Sina, da bi rešil vse ljudi. Kakor učenec, ki ga je Jezus ljubil, sprejemamo k sebi (prim. Jn 19,27) njegovo Mater, ki je postala mati vseh živih. Moliti moremo z njo in jo prositi. Marijina molitev tako rekoč nosi molitev Cerkve. Molitev Cerkve je zedinjena z Marijino molitvijo v upanju (prim. C 68-69).
Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Drugo poglavje: Izročilo o molitvi › 2. člen: Pot molitve
Na kratko
Molitev je v prvi vrsti naslovljena na Očeta; prav tako se obrača na Jezusa, zlasti s klicanjem njegovega svetega imena: "Jezus, Kristus, Božji Sin, Gospod, usmili se nas, grešnikov!"
"Nihče ne more reči: 'Jezus je Gospod,' razen v Svetem Duhu" (1 Kor 12,3). Cerkev nas vabi, naj kličemo k Svetemu Duhu kot notranjemu učitelju krščanske molitve.
Zaradi Marijinega edinstvenega sodelovanja z delovanjem Svetega Duha Cerkev rada moli v občestvu z Devico Marijo, da z njo poveličuje velike reči, ki jih je Bog v njej uresničil, in da ji zaupa prošnje in hvalnice.
3. člen: Voditelji za molitev
Oblak prič
Priče, ki so šle pred nami v božje kraljestvo (prim. Heb 12,1), posebno tisti, ki jih Cerkev priznava za "svetnike", so udeleženi pri živem izročilu molitve z zgledom svojega življenja, s predajanjem svojih spisov in s svojo sedanjo molitvijo. Te priče zrejo Boga, ga hvalijo in ne nehajo skrbeti za tiste, ki so jih pustili na zemlji. Ko so prišli "v veselje" svojega Učitelja, so bili "postavljeni čez veliko" (prim. Mt 25,21). Njihova priprošnja je najvišje služenje božjemu načrtu. Moremo in moramo jih prositi, naj posredujejo za nas in za ves svet.