Na kratko
Molitev je v prvi vrsti naslovljena na Očeta; prav tako se obrača na Jezusa, zlasti s klicanjem njegovega svetega imena: "Jezus, Kristus, Božji Sin, Gospod, usmili se nas, grešnikov!"
Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Drugo poglavje: Izročilo o molitvi › 2. člen: Pot molitve
Molitev je v prvi vrsti naslovljena na Očeta; prav tako se obrača na Jezusa, zlasti s klicanjem njegovega svetega imena: "Jezus, Kristus, Božji Sin, Gospod, usmili se nas, grešnikov!"
"Nihče ne more reči: 'Jezus je Gospod,' razen v Svetem Duhu" (1 Kor 12,3). Cerkev nas vabi, naj kličemo k Svetemu Duhu kot notranjemu učitelju krščanske molitve.
Zaradi Marijinega edinstvenega sodelovanja z delovanjem Svetega Duha Cerkev rada moli v občestvu z Devico Marijo, da z njo poveličuje velike reči, ki jih je Bog v njej uresničil, in da ji zaupa prošnje in hvalnice.
Priče, ki so šle pred nami v božje kraljestvo (prim. Heb 12,1), posebno tisti, ki jih Cerkev priznava za "svetnike", so udeleženi pri živem izročilu molitve z zgledom svojega življenja, s predajanjem svojih spisov in s svojo sedanjo molitvijo. Te priče zrejo Boga, ga hvalijo in ne nehajo skrbeti za tiste, ki so jih pustili na zemlji. Ko so prišli "v veselje" svojega Učitelja, so bili "postavljeni čez veliko" (prim. Mt 25,21). Njihova priprošnja je najvišje služenje božjemu načrtu. Moremo in moramo jih prositi, naj posredujejo za nas in za ves svet.
V občestvu svetnikov so se v vsej zgodovini Cerkva razvijale različne duhovnosti. Osebno karizmo te ali one priče božje ljubezni do ljudi, kakor na primer Elijev "duh" Elizeju (prim. 2 Kr 2,9) in Janezu Krstniku (prim. Lk 1,17), je bilo mogoče dati naprej, da bi bili učenci deležni tega duha (prim. R 2). Duhovnost je tudi ob stekališču drugih tokov, liturgičnih in teoloških, in pričuje za inkulturacijo vere v človeškem okolju in njegovi zgodovini. Krščanske duhovnosti so deležne živega izročila molitve in so neogibno potrebne vodnice za vernike. V svoji bogati raznoličnosti odsevajo čisto in enovito luč Svetega Duha.6
"Duh je v resnici kraj svetnikov; in svetnik je za Duha primeren kraj, ker se ponudi, da bi prebival z Bogom in se imenuje njegov tempelj" (sv. Bazilij, Spir. 26,62).