Domov/Katekizem/KKC 2679

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2679

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Drugo poglavje: Izročilo o molitvi › 2. člen: Pot molitve

2677

"Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas..." Z Elizabeto se čudimo: "Odkod meni to, da prihaja k meni mati mojega Gospoda?" (Lk 1,43). Ker nam Marija daje Jezusa, svojega sina, je mati Boga in naša mati; zaupati ji moremo vse svoje skrbi in svoje prošnje: Marija prosi za nas, kakor je prosila zase: "ZgČdi se mi po tvoji besedi" (Lk 1,38). Ko se izročamo njeni molitvi, se skupaj z njo prepuščamo božji volji: "ZgČdi se tvoja volja."

"Prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri." Ko Marijo prosimo, naj prosi za nas, se priznavamo za uboge grešnike in se obračamo k "Materi usmiljenja", k povsem sveti. Izročamo se ji "zdaj", v današnjem dnevu naših življenj. In naše zaupanje se razprostranja tako, da ji že zdaj prepuščamo "uro naše smrti". Naj bo Marija v njej navzoča kakor ob smrti svojega Sina na križu in naj nas ob uri našega prehoda sprejme kot naša mati (prim. Jn 19,27), da nas popelje k svojemu Sinu Jezusu, v nebesa.

2678

Srednjeveška pobožnost na Zahodu je razvila molitev rožnega venca, kot ljudsko nadomestilo za molitveno bogoslužje (brevir). Na Vzhodu je ostala litanijska oblika Akatista in Parakleze bližja kornemu opravilu v bizantinskih cerkvah, medtem ko so armenska, koptska in sirska izročila dala prednost himnam in ljudskim pesmim v čast božji Materi. A v zdravamariji, v "teotokijah" (spevih v čast Bogorodici), v himnah sv. Efrema ali sv. Gregorja iz Nareka je izročilo molitve tukaj v bistvu isto.

2679

Marija je popolna oranta (molivka), podoba Cerkve. Kadar jo prosimo, se z njo oklepamo načrta Očeta, ki pošilja svojega Sina, da bi rešil vse ljudi. Kakor učenec, ki ga je Jezus ljubil, sprejemamo k sebi (prim. Jn 19,27) njegovo Mater, ki je postala mati vseh živih. Moliti moremo z njo in jo prositi. Marijina molitev tako rekoč nosi molitev Cerkve. Molitev Cerkve je zedinjena z Marijino molitvijo v upanju (prim. C 68-69).

Na kratko

2680

Molitev je v prvi vrsti naslovljena na Očeta; prav tako se obrača na Jezusa, zlasti s klicanjem njegovega svetega imena: "Jezus, Kristus, Božji Sin, Gospod, usmili se nas, grešnikov!"

2681

"Nihče ne more reči: 'Jezus je Gospod,' razen v Svetem Duhu" (1 Kor 12,3). Cerkev nas vabi, naj kličemo k Svetemu Duhu kot notranjemu učitelju krščanske molitve.