Domov/Katekizem/KKC 2680

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2680

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Drugo poglavje: Izročilo o molitvi › 2. člen: Pot molitve

2678

Srednjeveška pobožnost na Zahodu je razvila molitev rožnega venca, kot ljudsko nadomestilo za molitveno bogoslužje (brevir). Na Vzhodu je ostala litanijska oblika Akatista in Parakleze bližja kornemu opravilu v bizantinskih cerkvah, medtem ko so armenska, koptska in sirska izročila dala prednost himnam in ljudskim pesmim v čast božji Materi. A v zdravamariji, v "teotokijah" (spevih v čast Bogorodici), v himnah sv. Efrema ali sv. Gregorja iz Nareka je izročilo molitve tukaj v bistvu isto.

2679

Marija je popolna oranta (molivka), podoba Cerkve. Kadar jo prosimo, se z njo oklepamo načrta Očeta, ki pošilja svojega Sina, da bi rešil vse ljudi. Kakor učenec, ki ga je Jezus ljubil, sprejemamo k sebi (prim. Jn 19,27) njegovo Mater, ki je postala mati vseh živih. Moliti moremo z njo in jo prositi. Marijina molitev tako rekoč nosi molitev Cerkve. Molitev Cerkve je zedinjena z Marijino molitvijo v upanju (prim. C 68-69).

Na kratko

2680

Molitev je v prvi vrsti naslovljena na Očeta; prav tako se obrača na Jezusa, zlasti s klicanjem njegovega svetega imena: "Jezus, Kristus, Božji Sin, Gospod, usmili se nas, grešnikov!"

2681

"Nihče ne more reči: 'Jezus je Gospod,' razen v Svetem Duhu" (1 Kor 12,3). Cerkev nas vabi, naj kličemo k Svetemu Duhu kot notranjemu učitelju krščanske molitve.

2682

Zaradi Marijinega edinstvenega sodelovanja z delovanjem Svetega Duha Cerkev rada moli v občestvu z Devico Marijo, da z njo poveličuje velike reči, ki jih je Bog v njej uresničil, in da ji zaupa prošnje in hvalnice.