Domov/Katekizem/KKC 2677

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2677

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Drugo poglavje: Izročilo o molitvi › 2. člen: Pot molitve

2675

Na podlagi tega posebnega Marijinega sodelovanja z delovanjem Svetega Duha so Cerkve razvile molitev k sveti božji Materi, ko so jo osredotočile na Kristusovo osebo, ki se razodeva v svojih skrivnostih. V neštetih himnah in antifonah, ki izražajo to molitev, se navadno izmenjava dvoje gibanj: prvo "poveličuje" Gospoda zaradi "velikih reči", ki jih je storil za svojo ponižno deklo in po njej za vse ljudi (prim. Lk 1,46-55); drugo izroča Jezusovi Materi prošnje in hvalnice božjih otrok, kajti ona zdaj pozna človeško naravo, s katero se je v njej poročil Božji Sin.

2676

To dvojno gibanje molitve k Mariji je našlo prednosten izraz v molitvi "Zdrava, Marija":

"Zdrava, Marija (veseli se, Marija)." Pozdrav angela Gabrijela začenja molitev zdravamarija. Bog sam pozdravlja Marijo po posredovanju svojega angela. Naša molitev si drzne povzeti pozdrav Mariji s pogledom, s katerim se je Bog ozrl na svojo ponižno deklo (prim. Lk 1,48), in se radovati veselja, katerega Bog najde v njej (prim. Sof 3,17b).

"Milosti polna, Gospod je s teboj". Obe besedi angelovega pozdrava druga drugo pojasnjujeta. Marija je polna milosti, ker je z njo Gospod. Milost, s katero je napolnjena, je navzočnost njega, ki je vir vsake milosti. "Veseli se... jeruzalemska hči... Gospod je... v tvoji sredi" (Sof 3,14.17a). Marija, v katero prihaja prebivat Gospod sam, je poosebljena sionska hči, skrinja zaveze, kraj, kjer prebiva Gospodova slava: Marija je "prebivališče Boga med ljudmi" (Raz 21,3). "Polna milosti" je, vsa je predana njemu, ki prihaja, da bi v njej prebival, in katerega bo podarila svetu.

"Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus." Po angelovem pozdravu naredimo za svojega Elizabetin pozdrav. Elizabeta, "napolnjena s Svetim Duhom" (Lk 1,41), je prva žena v dolgi vrsti rodov, ki blagrujejo Marijo (prim. Lk 1,48): "Blagor ji, ki je verovala..." (Lk 1,45); Marija je "blagoslovljena med vsemi ženami", ker je verovala v spolnitev Gospodove besede. Abraham je po svoji veri postal blagoslov za "vse rodove na zemlji" (1 Mz 12,3). Po svoji veri je Marija postala mati verujočih, zaradi katere vsi narodi na zemlji prejemajo njega, ki je sam v sebi blagoslov Boga samega: "Jezusa, blagoslovljeni sad tvojega telesa."

2677

"Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas..." Z Elizabeto se čudimo: "Odkod meni to, da prihaja k meni mati mojega Gospoda?" (Lk 1,43). Ker nam Marija daje Jezusa, svojega sina, je mati Boga in naša mati; zaupati ji moremo vse svoje skrbi in svoje prošnje: Marija prosi za nas, kakor je prosila zase: "ZgČdi se mi po tvoji besedi" (Lk 1,38). Ko se izročamo njeni molitvi, se skupaj z njo prepuščamo božji volji: "ZgČdi se tvoja volja."

"Prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri." Ko Marijo prosimo, naj prosi za nas, se priznavamo za uboge grešnike in se obračamo k "Materi usmiljenja", k povsem sveti. Izročamo se ji "zdaj", v današnjem dnevu naših življenj. In naše zaupanje se razprostranja tako, da ji že zdaj prepuščamo "uro naše smrti". Naj bo Marija v njej navzoča kakor ob smrti svojega Sina na križu in naj nas ob uri našega prehoda sprejme kot naša mati (prim. Jn 19,27), da nas popelje k svojemu Sinu Jezusu, v nebesa.

2678

Srednjeveška pobožnost na Zahodu je razvila molitev rožnega venca, kot ljudsko nadomestilo za molitveno bogoslužje (brevir). Na Vzhodu je ostala litanijska oblika Akatista in Parakleze bližja kornemu opravilu v bizantinskih cerkvah, medtem ko so armenska, koptska in sirska izročila dala prednost himnam in ljudskim pesmim v čast božji Materi. A v zdravamariji, v "teotokijah" (spevih v čast Bogorodici), v himnah sv. Efrema ali sv. Gregorja iz Nareka je izročilo molitve tukaj v bistvu isto.

2679

Marija je popolna oranta (molivka), podoba Cerkve. Kadar jo prosimo, se z njo oklepamo načrta Očeta, ki pošilja svojega Sina, da bi rešil vse ljudi. Kakor učenec, ki ga je Jezus ljubil, sprejemamo k sebi (prim. Jn 19,27) njegovo Mater, ki je postala mati vseh živih. Moliti moremo z njo in jo prositi. Marijina molitev tako rekoč nosi molitev Cerkve. Molitev Cerkve je zedinjena z Marijino molitvijo v upanju (prim. C 68-69).