Domov/Katekizem/KKC 2662

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2662

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Drugo poglavje: Izročilo o molitvi › 1. člen: Pri izvirih molitve

2660

Molitev v dogodkih vsakega dne in vsakega trenutka je ena izmed skrivnosti božjega kraljestva, ki so razodete "malim", Kristusovim služabnikom, ubogim iz blagrov. Prav in dobro je moliti za to, da bi prihod kraljestva pravice in miru vplival na potekanje zgodovine, a prav tako je pomembno, da z molitvijo pregnetemo testo preprostih vsakdanjih razmer. Vse oblike molitve so lahko tisti kvas, kateremu Gospod primerja božje kraljestvo (prim. Lk 13,20-21).

Na kratko

2661

Po živem predajanju, po izročilu, v Cerkvi Sveti Duh uči božje otroke moliti.

2662

Izviri molitve so božja beseda, bogoslužje Cerkve, kreposti vere, upanja in ljubezni.

2. člen: Pot molitve

2663

V živem izročilu molitve predlaga vsaka Cerkev svojim vernikom v skladu z zgodovinsko, družbeno in kulturno miselno zvezo govorico njihove molitve: besede, melodije, kretnje, ikonografijo. Cerkvenemu učiteljstvu (prim. BR 10) pripada naloga, da presoja, koliko so te poti molitve zveste izročilu apostolske vere, in stvar pastirjev ter katehetov je, da razlagajo njihov smisel, zmeraj z ozirom na Jezusa Kristusa.

Molitev k Očetu

2664

Samo Kristus je pot krščanske molitve, druge ni. Naj je naša molitev skupnostna ali osebna, ustna ali notranja, dostop do Očeta ima samo, če molimo "v Jezusovem imenu". Jezusova sveta človeška narava je torej pot, po kateri nas Sveti Duh uči moliti k Bogu, našemu Očetu.