"Upanje pa ne osramoti, ker je božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan" (Rim 5,5). Molitev, ki jo oblikuje bogoslužno življenje, vse črpa iz ljubezni, s katero smo ljubljeni v Kristusu in ki nam daje, da odgovarjamo nanjo s takšno ljubeznijo, s kakršno nas je on ljubil. Ljubezen je izvir molitve; kdor v njem zajema, doseže vrhunec molitve:6
Ljubim te, moj Bog, in moje edino hrepenenje je, da bi te ljubil do zadnjega diha svojega življenja. Ljubim te, moj neskončno ljubeznivi Bog, in raje bi umrl v tej ljubezni, kakor pa da bi živel, ne da bi te ljubil. Ljubim te, Gospod, in prosim te le za eno milost: da bi te večno ljubil... Moj Bog, če moj jezik ne more vsak trenutek govoriti, da te ljubim, hočem, da bi moje srce to ponavljalo ob vsakem mojem dihu (sv. Janez Marija Krstnik Vianney, molitev).
"Danes"