Za molitev Device Marije v njenem "fiatu" in v njenem "magnifikatu" je značilna velikodušna predanost celotnega njenega bitja v veri.
Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Prvo poglavje: Razodetje o molitvi › 3. člen: V času Cerkve
3. člen: V času Cerkve
Na binkoštni dan je bil Duh obljube razlit na učence, ki "so bili vsi zbrani na istem kraju" (Apd 2,1) in so ga čakali tako, da so "vsi enodušno vztrajali v molitvi" (prim. Apd 1,14). Duh, ki Cerkev uči in jo spominja vsega, kar je Jezus povedal (prim. Jn 14,26), jo kasneje tudi vzgaja v molitvenem življenju.
V prvi jeruzalemski skupnosti so bili verniki "stanovitni v nauku apostolov in bratskem občestvu, v lomljenju kruha in molitvah" (Apd 2,42). Ta razvrstitev je tipična za molitev Cerkve: temelji na veri apostolov, spričevalo njene pristnosti je ljubezen, hrano pa dobiva v evharistiji.
Te molitve so najprej tiste, ki jih verniki poslušajo in berejo v Svetem pismu, a jih posedanjajo - posebno molitve psalmov - na podlagi njih izpolnitve v Kristusu (prim. Lk 24,27.44). Sveti Duh, ki tako svoji Cerkvi, ki moli, kliče v spomin Kristusa, tudi vodi Cerkev k celotni resnici in prebuja nove formulacije, ki naj izražajo nedoumljivo Kristusovo skrivnost, ki je na delu v življenju, zakramentih in poslanstvu njegove Cerkve. Te formulacije so se razvijale in se še bodo v velikih bogoslužnih in duhovnih izročilih. Molitvene oblike, kakršne nam odkriva kanonično apostolsko Sveto pismo, so in bodo za krščansko molitev ostale normativne.
I. Slavljenje in češčenje
Slavljenje izraža temeljno gibanje krščanske molitve: ta molitev je srečanje Boga in človeka; božji dar in človekovo sprejemanje kličeta v njej drug po drugem in se zedinjata. Molitev slavljenja je človekov odgovor na božje darove: ker Bog blagoslavlja, more človekovo srce v odgovor slaviti njega, ki je pravir slehernega blagoslova.