Domov/Katekizem/KKC 2623

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2623

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Prvo poglavje: Razodetje o molitvi › 3. člen: V času Cerkve

2621

V svojem učenju Jezus svoje učence uči moliti z očiščenim srcem, živo in vztrajno vero, sinovsko srčnostjo. Poziva jih k čuječnosti in jih vabi, naj se s svojimi prošnjami obračajo k Bogu v njegovem, Jezusovem imenu. Jezus Kristus sam uslišuje molitve, ki se obračajo nanj.

2622

Za molitev Device Marije v njenem "fiatu" in v njenem "magnifikatu" je značilna velikodušna predanost celotnega njenega bitja v veri.

3. člen: V času Cerkve

2623

Na binkoštni dan je bil Duh obljube razlit na učence, ki "so bili vsi zbrani na istem kraju" (Apd 2,1) in so ga čakali tako, da so "vsi enodušno vztrajali v molitvi" (prim. Apd 1,14). Duh, ki Cerkev uči in jo spominja vsega, kar je Jezus povedal (prim. Jn 14,26), jo kasneje tudi vzgaja v molitvenem življenju.

2624

V prvi jeruzalemski skupnosti so bili verniki "stanovitni v nauku apostolov in bratskem občestvu, v lomljenju kruha in molitvah" (Apd 2,42). Ta razvrstitev je tipična za molitev Cerkve: temelji na veri apostolov, spričevalo njene pristnosti je ljubezen, hrano pa dobiva v evharistiji.

2625

Te molitve so najprej tiste, ki jih verniki poslušajo in berejo v Svetem pismu, a jih posedanjajo - posebno molitve psalmov - na podlagi njih izpolnitve v Kristusu (prim. Lk 24,27.44). Sveti Duh, ki tako svoji Cerkvi, ki moli, kliče v spomin Kristusa, tudi vodi Cerkev k celotni resnici in prebuja nove formulacije, ki naj izražajo nedoumljivo Kristusovo skrivnost, ki je na delu v življenju, zakramentih in poslanstvu njegove Cerkve. Te formulacije so se razvijale in se še bodo v velikih bogoslužnih in duhovnih izročilih. Molitvene oblike, kakršne nam odkriva kanonično apostolsko Sveto pismo, so in bodo za krščansko molitev ostale normativne.