Na kratko
V novi zavezi je popolni vzor molitve Jezusova sinovska molitev. Jezusova molitev, pogosto moljena v samoti, na skrivnem, vsebuje ljubečo privrženost Očetovi volji, prav do križa, in popolno zaupanje glede uslišanja.
Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Prvo poglavje: Razodetje o molitvi › 2. člen: V polnosti časov
V novi zavezi je popolni vzor molitve Jezusova sinovska molitev. Jezusova molitev, pogosto moljena v samoti, na skrivnem, vsebuje ljubečo privrženost Očetovi volji, prav do križa, in popolno zaupanje glede uslišanja.
V svojem učenju Jezus svoje učence uči moliti z očiščenim srcem, živo in vztrajno vero, sinovsko srčnostjo. Poziva jih k čuječnosti in jih vabi, naj se s svojimi prošnjami obračajo k Bogu v njegovem, Jezusovem imenu. Jezus Kristus sam uslišuje molitve, ki se obračajo nanj.
Za molitev Device Marije v njenem "fiatu" in v njenem "magnifikatu" je značilna velikodušna predanost celotnega njenega bitja v veri.
Na binkoštni dan je bil Duh obljube razlit na učence, ki "so bili vsi zbrani na istem kraju" (Apd 2,1) in so ga čakali tako, da so "vsi enodušno vztrajali v molitvi" (prim. Apd 1,14). Duh, ki Cerkev uči in jo spominja vsega, kar je Jezus povedal (prim. Jn 14,26), jo kasneje tudi vzgaja v molitvenem življenju.
V prvi jeruzalemski skupnosti so bili verniki "stanovitni v nauku apostolov in bratskem občestvu, v lomljenju kruha in molitvah" (Apd 2,42). Ta razvrstitev je tipična za molitev Cerkve: temelji na veri apostolov, spričevalo njene pristnosti je ljubezen, hrano pa dobiva v evharistiji.