Domov/Katekizem/KKC 2622

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2622

Četrti del: Krščanska molitev › Prvi oddelek: Molitev v krščanskem življenju › Prvo poglavje: Razodetje o molitvi › 2. člen: V polnosti časov

Na kratko

2620

V novi zavezi je popolni vzor molitve Jezusova sinovska molitev. Jezusova molitev, pogosto moljena v samoti, na skrivnem, vsebuje ljubečo privrženost Očetovi volji, prav do križa, in popolno zaupanje glede uslišanja.

2621

V svojem učenju Jezus svoje učence uči moliti z očiščenim srcem, živo in vztrajno vero, sinovsko srčnostjo. Poziva jih k čuječnosti in jih vabi, naj se s svojimi prošnjami obračajo k Bogu v njegovem, Jezusovem imenu. Jezus Kristus sam uslišuje molitve, ki se obračajo nanj.

2622

Za molitev Device Marije v njenem "fiatu" in v njenem "magnifikatu" je značilna velikodušna predanost celotnega njenega bitja v veri.

3. člen: V času Cerkve

2623

Na binkoštni dan je bil Duh obljube razlit na učence, ki "so bili vsi zbrani na istem kraju" (Apd 2,1) in so ga čakali tako, da so "vsi enodušno vztrajali v molitvi" (prim. Apd 1,14). Duh, ki Cerkev uči in jo spominja vsega, kar je Jezus povedal (prim. Jn 14,26), jo kasneje tudi vzgaja v molitvenem življenju.

2624

V prvi jeruzalemski skupnosti so bili verniki "stanovitni v nauku apostolov in bratskem občestvu, v lomljenju kruha in molitvah" (Apd 2,42). Ta razvrstitev je tipična za molitev Cerkve: temelji na veri apostolov, spričevalo njene pristnosti je ljubezen, hrano pa dobiva v evharistiji.