Domov/Katekizem/KKC 2213

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2213

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 4. člen: Četrta zapoved › II. Družina in družba

2211

Politična skupnost ima dolžnost, da družino spoštuje, jo podpira in ji zagotavlja predvsem:

- svobodo, da si osnuje svoje ognjišče, da ima otroke in jih vzgaja v skladu s svojimi nravnimi in reli gioznimi prepričanji;

- zaščito trdnosti zakonske zveze in družinske ustanove;

- svobodo, da izpoveduje svojo vero, jo predaja naprej, vzgaja v njej svoje otroke s potrebnimi sredstvi in ustanovami;

- pravico do zasebne lastnine, svobodo, da osnuje podjetje, dobi delo, stanovanje, pravico, da se izseli;

- na podlagi institucij dežele pravico do zdravstvenega varstva, do pomoči za ostarele in do družinskih doklad;

- zaščito varnosti in zdravstva, zlasti z ozirom na nevarnosti kot so mamila, pornografija, alkoholizem, itd.

- svobodo, da skupaj z drugimi družinami osnujejo združenja in da so tako zastopane tudi pri civilnih oblasteh (prim. FC 46).

2212

Četrta božja zapoved osvetljuje druge odnose v družbi. V bratih in sestrah vidimo otroke svojih staršev; v bratrancih in sestričnah potomce naših prednikov; v sodržavljanih sinove naše domovine; v krščenih otroke naše matere Cerkve; v vsaki človeški osebi sina ali hčer tistega, ki hoče, da ga kličemo "Oče naš". Tako svoje odnose z bližnjim prepoznavamo kot odnose osebnostnega reda. Bližnji ni neki "individuum" iz človeške kolektivnosti; marve je "nekdo", ki po svojem znanem izvoru zasluži posamično pozornost in spoštovanje.

2213

Človeške skupnosti so sestavljene iz oseb. Dobro vodenje teh skupnosti se ne omejuje le na zagotavljanje pravic in spolnjevanje dolžnosti, kot tudi na zvestobo pogodbam. Pravični odnosi med delodajalci in delojemalci, vladajočimi in državljani predpostavljajo naravno dobrohotnost, skladno z dostojanstvom človeških oseb, ki skrbijo za pravičnost in bratstvo.

III. Naloge družinskih članov

Dolžnosti otrok

2214

Božje očetovsvo je vir človeškega očetovstva (prim. Ef 3,14);na tem temelji čast staršev. Spoštovanje otrok, mladoletnih ali odraslih, do očeta in matere (prim. Prg 1,8; Tob 4,3-4) dobiva hrano iz naravne ljubezni, porojene iz vezi, ki jih zedinja. Zahteva ga božja zapoved (prim. 2 Mz 20,12).

2215

Spoštovanje do staršev (sinovska oziroma otroška pieteta) obstaja iz hvaležnosti do tistih, ki so z darom življenja, s svojo ljubeznijo in svojim delom svoje otroke spravilio na svet in jim omogočili, da rastejo v starosti, modrosti in milosti. "Z vsem srcem spoštuj očeta in bolečin svoje matere ne pozabi! Spominjaj se, da si po njih dobil življenje! In kako jim hočeš povrniti, kar so oni tebi storili?" (Sir 7,27-28).