Nevera je brezbrižnost za razodeto resnico ali prostovoljno odklanjanje pritrditve tej resnici. Z besedo "krivoverstvo označujemo po prejetem krstu trdovratno zanikanje katere izmed resnic, ki jo je treba verovati z božjo in katoliško vero. ali trdovraten dvom o njej; odpadništvo je zavrnitev krščanske vere v celoti; razkolništvo pomeni odklonitev podrejenosti papežu ali odklonitev občestva z udi Cerkve, ki so mu podrejeni" (ZCP kon. 751).
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Prvo poglavje: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vsem mišljenjem › 1. člen: Prva zapoved › I. Gospoda, svojega Boga, moli in njemu služi
Upanje
Ko se Bog razodeva in kliče človeka, tedaj le-ta ne more v polnosti odgovoriti božji ljubezni s svojimi lastnimi močmi. Upati pa mora, da mu bo Bog dal sposobnost, vračati mu ljubezen in delati v skladu z zapovedmi ljubezni. Upanje je zaupljivo pričakovanje božjega blagoslova in blaženega gledanja Boga; je pa tudi bojazen, da ne bi žalili božjo ljubezen in izzvali kazen.
Prva zapoved se nanaša tudi na grehe zoper upanje, ki sta obup in predrzno zaupanje.
V obupu človek neha upati, da bo od Boga prejel svoje osebno zveličanja, pomoč, da ga doseže, ali odpuščanje svojih grehov. Obup je v nasprotju z božjo dobroto, njegovo pravičnostjo - kajti Gospod je zvest svojim obljubam - in z njegovim usmiljenjem.
Obstajata dve vrsti predrznega zaupanja. Bodisi da človek precenjuje svoje sposobnosti (ko upa, da se bo mogel zveličati brez pomoči od zgoraj), bodisi da se napačno zanaša na božjo vsemogočnost ali na božje usmiljenje (ko upa, da bo dobil odpuščanje brez spreobrnjenja in slavo brez zasluženja).
Ljubezen
Vera v božjo ljubezen vsebuje poziv in obveznost, da na božjo ljubezen odgovorimo z odkritosrčno ljubeznijo. Prva zapoved nam ukazuje, ljubiti Boga nad vse in vse stvari zanj zaradi njega (5 Mz 6,4-5).