Domov/Katekizem/KKC 2093

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2093

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Prvo poglavje: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vsem mišljenjem › 1. člen: Prva zapoved › I. Gospoda, svojega Boga, moli in njemu služi

2091

Prva zapoved se nanaša tudi na grehe zoper upanje, ki sta obup in predrzno zaupanje.

V obupu človek neha upati, da bo od Boga prejel svoje osebno zveličanja, pomoč, da ga doseže, ali odpuščanje svojih grehov. Obup je v nasprotju z božjo dobroto, njegovo pravičnostjo - kajti Gospod je zvest svojim obljubam - in z njegovim usmiljenjem.

2092

Obstajata dve vrsti predrznega zaupanja. Bodisi da človek precenjuje svoje sposobnosti (ko upa, da se bo mogel zveličati brez pomoči od zgoraj), bodisi da se napačno zanaša na božjo vsemogočnost ali na božje usmiljenje (ko upa, da bo dobil odpuščanje brez spreobrnjenja in slavo brez zasluženja).

Ljubezen

2093

Vera v božjo ljubezen vsebuje poziv in obveznost, da na božjo ljubezen odgovorimo z odkritosrčno ljubeznijo. Prva zapoved nam ukazuje, ljubiti Boga nad vse in vse stvari zanj zaradi njega (5 Mz 6,4-5).

2094

Zoper ljubezen do Boga je mogoče grešiti na različne načine: Brezbrižnost zanemarja ali odklanja misel na božjo ljubezen. Ne zmeni se za prehitevajočo dobroto te ljubezni in zanika njeno moč. Nehvaležnost opušča ali zameta zahvaljevanje božji ljubezni in vračanje ljubezni za ljubezen. Mlačnost je obotavljanje ali malomarnost v odgovarjanju na božjo ljubezen; vključevati more odklanjanje, da bi se človek predal nagibom ljubezni. Lenoba - tu je mišljena duhovna lenoba - gre tako daleč, da zavrača veselje, ki prihaja od Boga in da ji postanejo zoprne božje dobrine. Sovraštvo do Boga prihaja iz napuha. Postavlja se v nasprotje do ljubezni Boga čigar dobroto zanika in katerega si drzne preklinjati kot tistega, ki prepoveduje grehe in nalaga kazen.

II. Samo njemu služi

2095

Božje kreposti vere, upanja in ljubezni dajejo nravnim krepostim njihov lik in jih poživljajo. Tako nas ljubezen nagiblje, da Bogu damo, kar smo mu po vsej pravičnosti dolžni kot ustvarjena bitja. Krepost bogovdanosti nas pripravlja za takšno naravnanost.