Domov/Katekizem/KKC 2088

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2088

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Prvo poglavje: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vsem mišljenjem › 1. člen: Prva zapoved › I. Gospoda, svojega Boga, moli in njemu služi

2086

"Prva od zapovedi obsega vero, upanje in ljubezen. Kdor namreč govori o Bogu, govori o stalnem, nespremenljivem, vedno istem, zvestem in popolnoma pravičnem bitju. Iz tega sledi, da moramo nujno sprejeti njegove besede, vanj verovati in mu popolnoma zaupati. Vsemogočen je, dobrotljiv, brezmejno pripravljen izkazovati dobrote.. Kdo bi ne mogel staviti vanj vseh svojih upov? Če razmišljamo o zakladih dobrote in ljubeznivosti, ki jih je izlil na nas, kdo ga ne bi ljubil? Odtod obrazec, ki ga Bog uporablja v Svetem pismu, bodisi na začetku bodisi na koncu svojih naročil in zapovedi: "Jaz sem Gospod" (Rim. kat. 3,2,4).

Vera

2087

Vir našega nravnega življenja je vera v Boga, ki nam razodeva svojo ljubezen. Sveti Pavel govori o "poslušnosti vere" (Rim 1,5; 16,2) kot o prvi obveznosti. Pokaže, da je "nepoznavanje Boga" počelo in razlaga vseh nravnih zablod (prim. Rim 1,18-32). Naša dolžnost v razmerju do Boga je, da verujemo vanj in da o njem pričujemo.

2088

Prva zapoved terja od nas, da svojo vero nahranjamo, ter jo z razumnostjo in čuječnostjo varujemo in odklanjamo vse, kar ji nasprotuje. Različni so načini pregrešitve proti veri:

Prostovoljni dvom nanašajoč se na vero, zanemarja ali odklanja imeti za resnico to, kar je Bog razodel in kar Cerkev predlaga, naj verujemo. Neprostovoljen dvom pomeni omahovanje v verovanju, težavo pri premagovanju ugovorov v zvezi z vero ali tudi tesnobo, ki jo prebudi temnost vere. Premišljeno gojeni dvom more privesti do zaslepljenosti duha.

2089

Nevera je brezbrižnost za razodeto resnico ali prostovoljno odklanjanje pritrditve tej resnici. Z besedo "krivoverstvo označujemo po prejetem krstu trdovratno zanikanje katere izmed resnic, ki jo je treba verovati z božjo in katoliško vero. ali trdovraten dvom o njej; odpadništvo je zavrnitev krščanske vere v celoti; razkolništvo pomeni odklonitev podrejenosti papežu ali odklonitev občestva z udi Cerkve, ki so mu podrejeni" (ZCP kon. 751).

Upanje

2090

Ko se Bog razodeva in kliče človeka, tedaj le-ta ne more v polnosti odgovoriti božji ljubezni s svojimi lastnimi močmi. Upati pa mora, da mu bo Bog dal sposobnost, vračati mu ljubezen in delati v skladu z zapovedmi ljubezni. Upanje je zaupljivo pričakovanje božjega blagoslova in blaženega gledanja Boga; je pa tudi bojazen, da ne bi žalili božjo ljubezen in izzvali kazen.