Tam, kjer greh kvari socialno ozračje, je treba klicati k spreobrnjenju srca in k božji milosti. Ljubezen priganja k pravim reformam. Zunaj evangelija ni rešitve socialnega vprašanja (prim. CA 3).
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugo poglavje: Človeška skupnost › 1. člen: Oseba in družba › I. Oblast
Člen 2 UDELEŽENOST PRI DRUŽBENEM ŽIVLJENJU
I. Oblast
"Življenje v družbi ne more biti urejeno in plodno, če je ne vodijo ljudje, ki jim je zakonito podeljena oblast in ki zagotavljajo varstvo institucij in zadovoljivo skrbijo za skupno blaginjo" (Pt 46).
"Oblast" (avtoriteto) imenujemo sposobnost, s katero osebe ali institucije dajejo zakone in odredbe ljudem in pričakujejo od njih pokorščino.
Vsaka človeška skupnost potrebuje oblast, ki naj jo vodi (prim. Leon XIII. enc. "Immortale Dei"; enc. "Diuturnum illud"). Oblast ima teMelj v človeški naravi. Potrebna je za enotnost (edinost, enost) države (družbe). Njena vloga je v tem, da kolikor mogoče zagotovi skupni blagor družbe.
Oblast, ki jo zahteva nravni red, izhaja od Boga: "Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira redu, ki ga je določil Bog. Tisti, ki se upirajo, si bodo nakopali obsodbo" (Rim 13,1-2; prim. 1 Pt 2,13-17).
Dolžnost pokorščine nalaga vsem, da izkazujejo oblasti časti, ki ji gredo, in da osebam, ki opravljajo odgovorno službo, izkazujejo spoštovanje in v skladu z njihovimi zaslugami hvaležnost in dobr_hotnost.
Izpod peresa papeža sv. Klemena Rimskega imamo najstarejšo molitev Cerkve za politično oblast (prim. že 1 Tim 2,1-2):
"Dodeli jim, Gospod, zdravje, mir, slogo, trdnost, da bodo brez ovire vršili oblast, ki si jim jo dal. Ti, Gospod, nebeški kralj vekov, daješ človeškim sinovom slavo, čast in oblast nad vsem, kar je na zemlji. Ti, Gospod, ravnaj njihove sklepe, kakor je prav in všeč tvojim očem, da bodo v miru in krotkosti pobožno izvrševali oblast, ki si jim jo ti dal, in dosegli tvoje usmiljenje" (Kor. 61,1-2).